TFL Vsebine / TFLGlasnik

Upravni postopek, kodificiran v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP),[1] predstavlja mehanizem pravne države za uravnavanje družbenih razmerij med javnim in zasebnim interesom, pri čemer se v interakciji med usmerjevalnimi in usmerjanimi deli upravnega procesa zasleduje cilj ureditve upravnega razmerja.[2] Čeprav v slovenskem prostoru prevladuje razumevanje upravnega postopka pretežno kot garanta človekovih pravic in ustavnih kavtel ter s tem procesnega orodja posameznikov v razmerju do oblasti, pa je njegovo vlogo pod vplivi globalizacije, digitalizacije, evropeizacije in kovergiranja sodobnih upravnih sistemov v smeri na uporabnika usmerjenih uprav treba razumeti širše, v interdisciplinarnem kontekstu dobrega upravljanja.[3]

Primerjalno gledano slovenska kodifikacija ZUP zaostaja za kodifikacijama v sosednjih Avstriji in na Hrvaškem.[4] Prenormiranost, pretirana regulacija, neprimernost celotnega ZUP za vsa razmerja, pomanjkljive možnosti dogovornega urejanja upravnih razmerij, so le njegove najbolj izstopajoče pomanjkljivosti. Čeprav v praksi prihaja do težav pri njegovi implementaciji,[5] je kodifikacija hrvaškega ZUP[6] sodobnejša, saj za razliko od slovenske omogoča sodobne institute, kot sta denimo upravna pogodba in garantni akt, prav tako pa ima večji obseg pristojnosti, saj ureja tudi sodelovanje javnosti pri sprejemanju zakonodaje in odločanje o realnih aktih storitvenega dela javnega sektorja.[7] S tem omogoča hrvaški javni upravi bolj proaktivno delovanje s smeri sodobnih javnih uprav.[8]

Kljub temu, da temelji na staroavstrijskem ZUP iz leta 1925, pa kodifikacija avstrijskega ZUP,[9] ob vpeljavi posameznih prvin novega javnega managementa, ki so prilagojeni zgodovinskemu okolju germanske tradicije Rechtsstaat, omogoča ciljno in v kakovost usmerjeno delovanje avstrijske javne uprave. Kodifikacija ZUP ob izvrševanju takih javnih politik, ki so prilagojene potrebam sodobne družbe, omogoča in spodbuja delovanje t. i. hibridnih modelov javnega upravljanja[10] tudi v okvirjih tradicionalne, vendar reformirajoče se weberjanske države. Prav tako kodifikacija avstrijskega ZUP s premišljenimi novelami, ki odgovarjajo izzivom sodobnega časa omogoča delovanje javne uprave v skladu z zahtevami digitalne družbe in v zasledovanju dobrega upravljanja. Tako ZUP ne le omogoča, temveč je gonilo reform in modernizacije avstrijske javne uprave.[11]

V primerjavi s sosednjima državama slovenski ZUP ne omogoča soglasnega reševanja spornih razmerij, ne omogoča vzpostavljanja partnerstev in sodelovanja javnosti na sistemskem nivoju, kar vpliva tudi na učinkovitost strateškega načrtovanja; prav tako regulacija upravnega postopka ni usklajena in sistemsko povezana z regulacijo sodnega nadzora nad izdanimi upravnimi akti. Tako obstoječa kodifikacija ZUP zamuja priložnosti, da bi s sledenjem interdisciplinarni celoti načel dobrega upravljanja[12] kot idealu sodobnih javnih uprav delovala kot spodbujevalec napredka, reform in nenehne modernizacije slovenske javne uprave.[13]

 

---

[1] Uradni list RS, št. 80/99 in spr.

[2] Rupko Godec, Mitja Horvat, Rajko Pirnat, Lovro Šturm in Gorazd Trpin: Upravni zbornik. Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1993.

[3] Glej tudi Polona Kovač: Innovative administrative procedural law: mission impossible?, v: The NISPAcee journal, 10 (2017/18) 2, str. 93–117; na voljo na <https://sciendo.com/abstract/journals/nispa/10/2/article-p93.xml> (24. 7. 2021).

[4] Podrobneje in poglobljeno o tem Matej Babšek: Kodifikacija (splošnega) upravnega postopka kot mehanizem dobrega upravljanja: primerjava ureditev v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, v: Javna uprava, št. 1-2/2021.

[5] Glej tudi Vedran Đulabić: New Wine in Old Wineskins: General Administrative Procedure and Public Administration reform in Croatia, v: Mednarodna revija za javno upravo, 12 (2014) 2–3, str. 183–197; na voljo na <https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDUJ0SDD/ed8cdbf0-be60-4ada-a0f2-9e55db254de9/PDF> (24. 7. 2021).

[6] Zakon o općem upravnem postupku, Narodne novine RH, b. 47/09 in spr.

[7] Podrobneje v Ivan Koprić in Vedran Đulabić (ur.): Modernizacija općeg upravnog postupka i javne uprave u Hrvatskoj. Institute for Public administration, Zagreb 2009; na voljo na <https://iju.hr/Dokumenti/pub_28.pdf> (24. 7. 2021).

[8] O uspešnosti in učinkovitosti hrvaške javne uprave glej: Public administration characteristics and performance in EU: Croatia. European Commission 2018; na voljo na <https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/97f87f51-9608-11e8-8bc1-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF> (24. 7. 2021).

[9] Allgemeine Verwaltungsverfahrensgesetz – AVG, Federal Law Gazette No.51/1991 in spr.

[10] Podrobneje v Renate Elisabeth Meyer in Gerhard Hammerschmid: Changing Institutional Logics and Executive Identities. A Managerial Challenge to Public Administration in Austria, v: American Behavioral Scientist, 49 (2016) 7, str. 1000–1014; na voljo na <https://www.researchgate.net/profile/Gerhard-Hammerschmid/publication/247752138_Changing_Institutional_Logics_and_Executive_IdentitiesA_Managerial_Challenge_to_Public_Administration_in_Austria/links/544788510cf2d62c305080a2/Changing-Institutional-Logics-and-Executive-IdentitiesA-Managerial-Challenge-to-Public-Administration-in-Austria.pdf> (24. 7. 2021).

[11] O uspešnosti in učinkovitosti avstrijske javne uprave glej Public administration characteristics and performance in EU: Austria. European Commission 2018; na voljo na <https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/cf27c60e-9615-11e8-8bc1-01aa75ed71a1/language-en> (24. 7. 2021).

[12] Dobro upravljanje se opredeljuje kot celota osmih medsebojno povezanih načel: vladavina prava, participativnost, transparentnost, odgovornost, učinkovitost in uspešnost, odzivnost, pravičnost in vključevanje ter usmerjenost k soglasju; podrobneje na <https://www.drishtiias.com/to-the-points/paper4/good-governance-2> (24. 7. 2021).

[13] O uspešnosti in učinkovitosti slovenske javne uprave glej Public administration characteristics and performance in EU: Slovenia. European Commission 2018; na voljo na <https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/9f03e88e-9600-11e8-8bc1-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-180656037> (24. 7. 2021).