TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Za presojo oziroma zaključek, da odvetnik v redu opravlja svoje dolžnosti, ni pomembno zgolj to, da v postopku, za katerega je upravičencu dodeljena BPP, v skladu s strokovnimi standardi opravi dejanja, potrebna za zaščito pravic upravičenca. Iz določb ZBPP jasno izhaja tudi, da odvetnik upravičencu ne sme zaračunati storitev, ki so zajete v obsegu dodeljene BPP. Za zaključek, da odvetnik v redu opravlja svoje dolžnosti, je pomembno oziroma bistveno tudi, da odvetnik upravičenca do BPP pravočasno jasno seznani, katere odvetniške storitve so zajete v obsegu (po odločbi) dodeljene BPP in katere odvetnikove storitve v dodeljeni BPP niso zajete in jih bo zato morala stranka sama plačati.

V obravnavanem primeru je toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe izpostavila tri račune, ki jih je tožnica izstavila upravičenki. Vsi trije računi se nanašajo na pravne storitve, ki so vsebinsko povezane z zadevo, za katero je bila upravičenki dodeljena BPP, kar nenazadnje potrdi tožnica sama v tožbi. Pri tem pa ne navede oziroma pojasni, vsaj ne dovolj konkretno, da in kako je upravičenko pravočasno seznanila s tem, da zadevnih storitev dodeljena BPP ne zajema in da jih bo zato upravičenka morala kriti sama.

Odvetnik ima, če se ne strinja z obračunanim zneskom plačila, ki mu ga za opravljene storitve iz naslova BPP prizna pristojni organ s sklepom iz 40. člena ZBPP, možnost, zoper izdani sklep sprožiti upravni spor in s tožbo uveljavljati vse relevantne ugovore. Niso pa to razlogi, zaradi katerih bi bilo odvetniku dopustno mimo določbe sedmega odstavka 30. člena ZBPP razliko zaračunati upravičencu, pa tudi ne razlogi, zaradi katerih bi bilo dopustno upoštevati višjo vrednost točke odvetniške storitve od predpisane.