TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je carinski organ pravilno in zakonito zavrnil zahtevek tožnika za odpust dajatev, naloženih z odmerno odločbo, na podlagi drugega odstavka 236. člena v zvezi z b) točko drugega odstavka 220. člena CZS. V postopku inšpekcijskega nadzora je bilo ugotovljeno, da je tožnik pri prvih 10 carinskih deklaracijah pravilno obračunaval dajatve od celotne vrednosti uvoženih vozil. Pri preostalih 91 carinskih deklaracijah pa je dajatve obračunaval od nižje vrednosti uvoženih vozil, brez upoštevanja vrednosti predhodno na oplemenitenje izvoženega blaga – motorja in katalizatorja, kar pa ni bilo pravilno. Tožnik ugovarja, da je prišlo do napake carinskega organa v smislu b) točke drugega odstavka 220. člena CZS. Predložitev napačne deklaracije je v prvi vrsti napaka, posledično pa tudi odgovornost deklaranta. To izhaja iz prvega odstavka 199. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. junija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti, ki določa, da je deklarant odgovoren za točnost navedb v deklaraciji in pristnost predloženih dokumentov. Da sprejetje napačne deklaracije oz. dokumentacije in prepustitev carinskega blaga v prost promet na njihovi podlagi ni napaka carinskega organa logično izhaja iz 73. člena CZS. Slednji omogoča carinskemu organu, da dovoli prepustitev blaga tudi brez preverjanja navedb v deklaraciji. Določba 78. člena CZS pa carinskim organom dovoljuje naknadno preverjanje podatkov v deklaraciji ter jih zavezuje, da v primeru ugotovljene nepravilnosti sprejmejo potrebne ukrepe.