TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča, odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in odločba Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji se razveljavijo. Zadeva se vrne Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani v ponovno odločanje.

Po presoji Ustavnega sodišča je treba ugodnosti, ki jih daje Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin razlagati široko in v skladu z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), tako da veljajo enako za vse posameznike, katerih dejanski in pravni položaj je enak oziroma primerljiv. To toliko bolj, ker gre v primeru pokojnine za zagotavljanje ene temeljnih ustavnih pravic - pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave. Zato je treba enako kot tiste nekdanje pripadnike JLA, ki so prestopili k Teritorialni obrambi, oziroma tiste, ki so samovoljno zapustili vojsko in ostali doma, obravnavati tudi tiste, ki "so se dali na razpolago" z vložitvijo zahteve za upokojitev. Iz dejanskih ugotovitev v sodnem postopku ne izhaja, da bi pritožnik po 10.7.1991 delal kaj drugega kot "urejal zadeve okrog upokojitve" oziroma delal tisto, kar mu je bilo v tem času ukazano s strani nadrejenih. Čakal naj bi namreč na rešitev svoje zahteve oziroma naj bi jo v okviru svojih možnosti poskušal pospešiti; da bi delal še kaj drugega pa iz izvedenih dokazov ni razvidno. Status aktivne vojaške osebe je imel vse do upokojitve - in bi ga imel tudi, če bi bil v tem času formalno na razpolago, na dopustu ali v bolniškem staležu.