TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. II Up 3/2003 z dne 27. 5. 2004 in sodba Vrhovnega sodišča št. U 3/2003 z dne 14. 5. 2003 se razveljavita. Odlok Državnega zbora o razrešitvi člana Računskega sodišča Republike Slovenije št. 700-04/93-17/15 z dne 11. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 16/99) je bil v neskladju z Ustavo.

Pristojnost Predsednika republike predlagati Državnemu zboru kandidate za člane Računskega sodišča je določil Zakon o računskem sodišču. Pravica predlagati razrešitev pomeni korelativ pravice predlagati izvolitev oziroma imenovanje. Drugačna razlaga je še posebej sporna v primerih, ko je predlagalno vlogo Predsednika republike v postopkih imenovanja (izvolitve) oziroma razrešitve določenih funkcionarjev treba razumeti kot enega izmed ukrepov za zagotavljanje neodvisnosti funkcionarjev in s tem organov, v katerih so zaposleni. Za takšen primer gre tudi v obravnavani zadevi. Zahteva po neodvisnosti Računskega sodišča izhaja namreč že iz same Ustave (tretji odstavek 150. člena). Glede na navedeno bi moral razrešitev pritožnika Državnemu zboru predlagati Predsednik republike. Omenjena opustitev pomeni postopkovno kršitev, ki je hkrati tudi v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V neskladju s to ustavno pravico je tudi izpodbijani Odlok, izdan v postopku, v katerem je bila pritožniku kršena omenjena ustavna pravica. Enako velja za izpodbijani sodbi, ki omenjene kršitve nista sanirali.