TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se v delu, ki se nanaša zoper prvo toženo stranko Okrajno sodišče v A., deloma ugodi in se:

- ugotovi, da je prva tožena stranka nezakonito posegla v ustavno pravico tožnika iz 23. člena Ustave RS s tem, da v desetih letih in dveh mesecih ni odločila o nepravdni zadevi opr. št. Nz ...;

- Okrajnemu sodišču v A. nalaga, da brez nepotrebnega odlašanja odloči o nepravdni zadevi opr. št. Nz ...

2. Tožnik se z zahtevkom za plačilo odškodnine v znesku 730.000.000,00 SIT napoti na pot pravde.

3. Tožba zoper drugo toženo stranko Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije se zavrže.

4. Prva tožena stranka je dolžna tožniku plačati njegove pravdne stroške upravnega spora v višini 134.640,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do dneva plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

5. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Sodišče je ugotovilo, da je prva tožena stranka nezakonito posegla v tožnikovo pravico do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja, ki mu jo zagotavlja Ustava Republike Slovenije v 23. členu, kajti obdobje, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, namreč obsega čas od vložitve predmetnega predloga, to je 28. 12. 1993, do dneva, ko je sodišče odločilo o tožbi v obravnavanem primeru, to je 27. 2. 2004, torej skupno 10 let in dva meseca. Takšne dolžine časovnega obdobja reševanja predmetne zadeve v tožnikovem primeru že samo po sebi ni mogoče opredeliti v besedni zvezi "brez nepotrebnega odlašanja" ob upoštevanju določbe 1. odstavka 99. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki kot nujen opredeljuje postopek za določitev odškodnine. Z določbami ZNP je opredeljena tako obvezna vsebina predloga (21. člen) kot tudi določena smiselna uporaba določb ZPP, s tem pa prvi toženi stranki dana možnost učinkovitega procesnega vodenja tudi s preprečevanjem morebitnih zlorab procesnih pravic udeležencev; kadar pa ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka lahko s sklepom ustavi nepravdni postopek. Odločanje v upravnem sporu o zahtevani odškodnini po temelju in po višini bi v konkretnem primeru podaljšalo trajanje tega postopka, kar ni v prid učinkovitosti sodnega varstva tožnikove ustavne pravice iz 23. člena Ustave RS, ki jo s tožbo uveljavlja. Druga tožena stranka je upravni organ, ki opravlja upravne in strokovne naloge iz svoje pristojnosti in zagotavlja pogoje za delo sodišč, glede na ustavno načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (2. odstavek 3. člena Ustave RS) pa glede sojenja v konkretnih zadevah nima nobenih pristojnosti, zato ne more biti tožena stranka. Ker je sodišče odločalo v sporu polne jurisdikcije v smislu 1. odstavka 23. člena ZUS, je odločalo o stroških postopka po določbah ZPP.