TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za finance, št. DT4224-770/2021-001850-06-150-04 z dne 12. 4. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ureditev po ZIPRS, ki je po prenehanju veljavnosti ZSZ/84 omogočila sprejem Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača, ni neustavna. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je zakonodajalec pri sprejemu navedene določbe izhajal iz istega namena, kot ga je pri določitvi načina izvrševanja odločbe, št. U-I-313/13 zasledovalo Ustavno sodišče. To je, da v obdobju do uveljavitve z Ustavo usklajene zakonodaje za odmero davka na nepremičnine občine ne bi ostale brez prihodkov, ki so jih iz naslova davščin na nepremičnine prejemale po prej veljavnih predpisih.

Po 7. členu Odloka, ki določa vrednotenje zazidanih stavbnih zemljišč glede na lego in namen zazidanega stavbnega zemljišča, se industrijske stavbe in skladišča ter stavbe za promet (B.) (kamor je uvrščena tudi tožnikova stavba z ID stavbe 555) vrednotijo z 200 točkami v 1. in 2. območju, stavbe, v katerih se opravlja dejavnost turizma, gostinstva in trgovine ter stavbe, ki se uporabljajo za poslovne in upravne namene (C.) se vrednotijo z 250 točkami v 1. in 2. območju. Stavbe, ki se uvrščajo pod druge namene (npr. stanovanjski namen (A.), splošni družbeni namen (D.) in kmetijski namen (E.)), se pa vrednotijo s 50 točkami v 1. območju in 20 točkami v 2. območju (A. in E.) in s 100 točkami v 1. območju ter 50 točkami v 2. območju (D.). Že iz povzetega je nedvomno razvidno, da gre za znatno razliko v vrednotenju stavb glede na namen. Ali je ta razlika sorazmerna glede na različne pravne položaje stavbnih zemljišč, ki se po namenu uvrščajo pod B. in C., za razliko od stavbnih zemljišč, ki se uvrščajo pod ostale namene (in ob še nadaljnji opombi tožnika v zvezi s povečanjem naložene obveznosti v primerjavi z letom 2020), pa sodišče ne more preizkusiti, saj se toženka do tega ugovora ni opredelila.