IZREK
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
JEDRO
Odločitev o tem, ali je v obravnavanem primeru domače sodišče pristojno tudi za drugotoženo stranko, odvisna od vprašanja, ali sta drugotožena stranka in prvotožena D. N., ki je kot domača fizična oseba tožena z isto tožbo, materialna sospornika. Odgovor na to vprašanje pa je negativen. Zato je pravno pravilna izpodbijana pravnomočna odločitev , da za drugotoženo stranko slovensko sodišče ni pristojno. Tožeča stranka namreč zahteva od toženih strank solidarno plačilo denarnega zneska (DEM oziroma tolarske protivrednosti). Morebitna solidarna zaveza obeh toženih strank sama po sebi še ne pomeni, da gre med njima za materialno sosporništvo. Toženi stranki sta res v zavezi do tožeče stranke na podlagi istega škodnega dogodka (prometne nezgode, do katere je prišlo v Republiki Avstriji), vendar pa temelji odgovornost toženih strank na različnih pravnih podlagah. Tožena stranka D. N. je dedinja odgovorne osebe (lastnika osebnega avtomobila, ki je bil v prometni nezgodi udeležen), katere obveznost je temeljila na pravilih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Drugotožena stranka pa je tuja pravna oseba, katere odgovornost temelji na zavarovalni pogodbi, ki pa niti ni bila sklenjena z odgovorno osebo, katere dedinja je toženka D. N., ampak s tujo fizično osebo, ki je bila kot lastnik tujega osebnega avtomobila tudi udeležena v prometni nezgodi, do katere je prišlo v tujini (Republiki Avstriji). Po povedanem tedaj toženi stranki nista materialna sospornika. Zato tožeča stranka neutemeljeno zatrjuje, da je v obravnavanem primeru na podlagi določb 50.člena ZPP v zvezi s 1. točko 1. odstavka 196. člena ZPP tudi za drugotoženo stranko podana sodna pristojnost slovenskega sodišča.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.