IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa se delno spremeni v IV., V. in IX. točki izreka tako, da se v tem delu glasi:
"IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2009 obračunati znesek 1.984,64 EUR bruto, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter ji izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2010 do plačila.
Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova nadomestila za neizrabljen letni dopust obračunati znesek 138,88 EUR bruto, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter ji izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2010 do plačila.
V. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2010 obračunati znesek 4.538,88 EUR bruto, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter ji izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2011 do plačila.
Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova nadomestila za neizrabljen letni dopust obračunati znesek 1.224,96 EUR bruto, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter ji izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2011 do plačila.
IX. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti stroške postopka v znesku 4.965,73 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila."
II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdita sklep o dopustitvi stranske intervencije, sprejet na naroku za glavno obravnavo dne 5. 10. 2017 ter nespremenjeni izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 159,55 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.
JEDRO
Pri trpinčenju gre po zakonski definiciji za ponavljajoče se ali sistematično negativno ravnanje zoper delavca. Enkraten dogodek (kot je v tem primeru izredna odpoved) sam po sebi praviloma ne more utemeljevati trpinčenja na delovnem mestu. V drugih očitanih ravnanjih direktorice tožene stranke ni elementov trpinčenja na delovnem mestu. Pritožbeno sodišče zato kljub nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi soglaša s presojo, da se nad tožnico ni vršilo trpinčenje na delovnem mestu.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 135/2017 s 5. 2. 2018 spremenilo stališče, zavzeto v dotedanji sodni praksi pritožbenega sodišča ter odločilo, da tudi delavcu, ki mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo in mu je bilo kasneje s sodno odločbo vzpostavljeno retroaktivno, na podlagi 166. člena ZDR pripada nadomestilo za neizrabljen letni dopust. Čeprav brezposelna oseba ne dela, ni na letnem dopustu in čeprav je bilo tožnici naknadno s pravnomočno sodno odločbo za nazaj priznano nadomestilo plače, to ne pomeni, da v zvezi z neizkoriščenim letnim dopustom ni bila v ničemer prikrajšana. Namen nadomestila plače se namreč razlikuje od namena nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.