na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba in sklep II Cp 2541/2009 - dvojna prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – ničnost prodaje in daritve drugemu od kupcev in tretjemu obdarjencu – pridobitev lastninske pravic...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
25.11.2009
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep II Cp 2541/2009
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0059480
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
dvojna prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – ničnost prodaje in daritve drugemu od kupcev in tretjemu obdarjencu – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – varstvo solastnine v razmerju med solastniki – ureditev razmerij med solastniki – ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
IZREK
Pritožba drugotožeče stranke zoper odločitev pod I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrže.
Pritožba tretjetožeče stranke zoper odločitev pod I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrže.
Pritožba prvotožeče stranke zoper odločitev pod I. izreka sodbe se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.
Pritožbi tožečih strank se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka odločbe), kolikor se nanaša na tožbo tožečih strank, sodba sodišča prve stopnje v IV. točki izreka ter odločitev o stroških postopka (V. točka izreka odločbe) razveljavijo ter zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek. Nadalje se ugodi tudi pritožbi drugotožeče in tretjetožeče stranke in se razveljavi izpodbijana sodba tudi glede III. točke sodbe in vrne zadeva tudi v tem delu sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbi toženih strank zoper sklep o stroških postopka (V. točka izreka odločbe) se ugodi ter se sklep razveljavi ter vrne zadeva v nov postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
Pritožba tretjetožeče stranke zoper odločitev pod I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrže.
Pritožba prvotožeče stranke zoper odločitev pod I. izreka sodbe se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.
Pritožbi tožečih strank se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka odločbe), kolikor se nanaša na tožbo tožečih strank, sodba sodišča prve stopnje v IV. točki izreka ter odločitev o stroških postopka (V. točka izreka odločbe) razveljavijo ter zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek. Nadalje se ugodi tudi pritožbi drugotožeče in tretjetožeče stranke in se razveljavi izpodbijana sodba tudi glede III. točke sodbe in vrne zadeva tudi v tem delu sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbi toženih strank zoper sklep o stroških postopka (V. točka izreka odločbe) se ugodi ter se sklep razveljavi ter vrne zadeva v nov postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
JEDRO
Pritožnica je med pravdo odtujila sporno nepremičnino, kot nova lastnica pa se je v zemljiški knjigi vpisala tretjetožnica. Zato je ne glede na določbo 190. člena ZPP prvotožnica izgubila stvarno legitimacijo za vindikacijski zahtevek in bi morala upoštevaje uveljavljeno relevančno teorijo, ko gre za odtujitev na strani tožeče stranke, prilagoditi tožbeni zahtevek in zahtevati izpolnitev v korist tretjetožnice.
Toženca nista mogla priposestvovati nepremičnine v času, ko je bila na njej družbena lastnina.
Ko gre za dvojno prodajo nepremičnine, ima prednost oziroma močnejšo pravico pred prvim kupcem, ki je stvar na podlagi prej sklenjene pogodbe dobil od prodajalca v posest, le tisti zemljiškoknjižni pridobitelj (drugi oziroma kasnejši kupec), ki se je kot lastnik vpisal v dobri veri, da stvar ni bila že prej odtujena prvemu pridobitelju (kupcu). V nasprotnem primeru pa gre za nično razpolaganje. Po ustaljeni sodni praksi gre za kršitev moralnih norm, ko je odsvojitelj že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel. Nedobroverni pridobitelj mora tako prvemu pridobitelju izstaviti listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
Tudi med solastniki je dopustno uveljavljati petitorno varstvo v pravdnem postopku.
Toženca nista mogla priposestvovati nepremičnine v času, ko je bila na njej družbena lastnina.
Ko gre za dvojno prodajo nepremičnine, ima prednost oziroma močnejšo pravico pred prvim kupcem, ki je stvar na podlagi prej sklenjene pogodbe dobil od prodajalca v posest, le tisti zemljiškoknjižni pridobitelj (drugi oziroma kasnejši kupec), ki se je kot lastnik vpisal v dobri veri, da stvar ni bila že prej odtujena prvemu pridobitelju (kupcu). V nasprotnem primeru pa gre za nično razpolaganje. Po ustaljeni sodni praksi gre za kršitev moralnih norm, ko je odsvojitelj že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel. Nedobroverni pridobitelj mora tako prvemu pridobitelju izstaviti listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
Tudi med solastniki je dopustno uveljavljati petitorno varstvo v pravdnem postopku.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.