TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 2. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obvezni sestavini pritožbe sta navedba sodbe, zoper katero se pritožba vlaga in podpis pritožnika, ki ju obravnavana pritožba vsebuje.

Drugemu tožencu (kateremu je bil zaradi hudega zaostanka v duševnem razvoju podaljšana roditeljska pravica) ni v korist ureditev stikov s tožnikom (očetom).

V skladu z določbo 293. člena DZ je treba za zakonske učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ. Ta ne pozna več podaljšanja roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost, ampak sodišče mlade odrasle, ki zaradi motenj v razvoju ne morejo sami poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo za odrasle osebe.

Zakonski učinek sklepa, s katerim je bila staršem drugega toženca podaljšana roditeljska pravica, je torej, da je drugi toženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Skoraj enaindvajsetletni drugi toženec ni otrok v smislu sedaj veljavnega 5. člena DZ oziroma 1. člena KOP in v smislu 106. člena ZZZDR ter se ga ne sme več obravnavati kot otroka. Ker je tako, določbe ZZZDR in DZ (ki predstavljajo podlago za urejanje stikov z mladoletnimi otroki) ne dajejo podlage za urejanje stikov drugega toženca s tožnikom.

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, in s prizadevanjem za zdravljenje ter usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ). Skrb za varstvo osebnosti varovanca je pravni standard, ki ga je treba zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Skrbnik je dolžan skrbeti za zadovoljevanje varovančevih fizioloških, higienskih, zdravstvenih ter socialnih potreb, ne more pa ga zastopati v zadevah osebne narave.