TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: "Ugotovi se, da pravno dejanje tožeče stranke storjeno v korist tožene stranke, sklenitev verižne kompenzacije 28.7.1999, s čimer je tožena stranka prišla do poplačila svojih terjatev do tožeče stranke v znesku 161.829,10 SIT dne 6.8.1999, nima pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke. Tožena stranka je dolžna v stečajno maso tožeče stranke plačati 161.829,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.2000 dalje v roku 8 dni" z a v r n e. Tožeča stranka je dolžna toženi povrniti 28.350,00 SIT stroškov prvostopenjskega postopka in 70.550,00 SIT stroškov pritožbenega postopka, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.1.2002 dalje do plačila v 8 dneh.

 

Po splošni določbi 295. člena ZOR obveznost preneha, ko je izpolnjena, kot tudi v drugih z zakonom določenih primerih. Posebne primere prenehanja obveznosti ZOR opredeljuje v 3. oddelku IV. poglavja, kamor je umeščena poleg odpusta dolga, prenovitve in združitve tudi kompenzacija. Sistemska razlaga določb ZOR in gramatikalna razlaga prve točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL torej privedeta do sklepanja, da sklenitev (verižne) kompenzacije ni izpolnitev dolga po citiranem določilu ZPPSL, pač pa drug način prenehanja obveznosti tožeče stranke. Čim pa je tako, izpodbijanega pravnega dejanja tožeče stranke - sklenitve verižne kompenzacije, ni mogoče umestiti v abstraktni dejanski stan zakonsko domnevnega dejstva o obstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti.