TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega R.K. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje glede tega obdolženca razveljavi in obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt 2822/2009 z dne 17.6.2016, spremenjena dne 14. 3. 2018,

da je R.K. v aprilu 2007 v Mariboru, pri opravljanju gospodarske dejavnosti kot direktor družbe N. d.d, s sedežem na Iztokovi ulici, z namenom, da bi komu drugemu pridobil premoženjsko korist, izrabil svoj položaj, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, ko je v nasprotju z načelom poslovanja vestnega in poštenega gospodarstvenika po 263. členu ZGD (Zakon o gospodarskih družbah Uradni list RS, št. 42/06), dne 6. 4. 2007 z družbo T. d.o.o. podpisal kompenzacijo z dne 14. 3. 2007, s katero je delno pobotal terjatev v znesku 413.250,00 EUR, ki jo je imela družba N. d.d. do družbe T. d.o.o. na podlagi pogodbe o odkupu terjatve z dne 13.2.2007 s terjatvama, ki ju je družba T. d.o.o. izkazovala do družbe N.d.d. na podlagi izstavljenih računov št. 70000023 z dne 30. 1. 2007, v višini 199.500,00 EUR in št. 70000075 z dne 27. 2. 2007, v višini 213.750,00 EUR, ki se nanašata na dela na objektu »A« in nato 30. 4. 2007 z družbo T. d.o.o. podpisal še kompenzacijo z dne 19. 4. 2007, s katero je delno pobotal terjatev, ki jo je imela družba N. d.d. do družbe T. d.o.o. na osnovi danih kreditov z zamudnimi obrestmi v znesku 286.504,40 EUR s terjatvijo, ki jo je družba T. d.o.o. izkazovala do družbe N. d.d. na podlagi izstavljenega računa št. 70000138 z dne 30. 3. 2007 v višini 286.504,40 EUR, ki se nanaša na dela na objektu »Most" čeprav je K vedel, da terjatve družbe T. d.o.o. do družbe N.d.d. na podlagi navedenih računov ne obstajajo, saj družba T. d.o.o. zaračunanih del ni opravila in torej gre za fiktivne račune, s tem pa je družbi T. d.o.o. pridobil veliko premoženjsko korist v skupni višini 699.754,40 EUR ter mu je šlo za to, da bi družbi T. d.o.o. pridobil tako premoženjsko korist,

s čemer naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Kazenskega zakonika,

po 1. točki prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku, z a v r ž e.

II. Po prvem odstavku 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na obdolženega R. K. in se dajo izločiti iz skupnih stroškov, potrebni izdatki obdolženega R. K. ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

III. Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolženega G. J. se sodba sodišča prve stopnje glede tega obdolženca po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Bistvena in ključna za sprejem pravilne odločitve o pritožbi zagovornika je presoja, ali je postopek na podlagi obtožnice državnega tožilca tekel na podlagi zahteve upravičenega tožilca. Glede na nedvomno ugotovljeno dejstvo, da se državni tožilec zoper sklep o ustavitvi preiskave ni pritožil (kar dejansko pomeni opustitev procesne pravice do pritožbe), je pravilno stališče zagovornika, da državni tožilec, skladno z jasno določbo četrtega odstavka 181. člena ZKP, z ugoditvijo pritožbi oškodovanke zoper sklep o ustavitvi preiskave ni bil več upravičeni tožilec v postopku, temveč je z vložitvijo pritožbe to postala oškodovanka. Povedano drugače, državni tožilec je s tem izgubil položaj upravičenega tožilca v postopku. Ker pa se je postopek, kljub navedenim okoliščinam, nadaljeval na podlagi vložene obtožnice državnega tožilca in je bila na tej podlagi izdana izpodbijana sodba, je sodišče prve stopnje prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, kar pomeni uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.