TFL Vsebine / Revija Pravnik

9

Nudenje vojaške pomoči drugi državi ali nedržavnim oboroženim skupinam v situacijah oboroženega spopada, ki vključuje izvršitev mednarodnih hudodelstev, se pod določenimi pogoji lahko opredeli kot udeležba pri mednarodnih hudodelstvih. Politične odločitve države o nudenju vojaške pomoči drugi državi ali nedržavnim skupinam v situacijah, ki vključujejo storitev mednarodnih hudodelstev, štejejo za dejanja države in jih je treba presojati na podlagi mednarodnega prava odgovornosti držav, hkrati pa tudi na podlagi pravil o osebni kazenski odgovornosti v mednarodnem kazenskem pravu. Članek izpostavlja očitno napetost med obstoječimi pravili, ki se nanašajo na nudenje vojaške pomoči, kot izhajajo iz mednarodnega kazenskega prava, na eni strani, in iz prava odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja na drugi strani. Sodobna mednarodna praksa je osredotočena na osebno kazensko odgovornost posameznega vojaškega ali političnega voditelja, medtem ko ostaja odgovornost držav nejasna. To napetost avtorica preučuje v luči sodobnih normativnih sprememb na področju mednarodnega kazenskega prava. Upoštevaje nejasno opredelitev odnosa med državno in osebno odgovornostjo na področju mednarodnih hudodelstev, nudenje vojaške pomoči nujno vključuje uveljavljanje državne politike in bi jo bilo zato treba dojemati (tudi) kot dejanje države, ne (samo) kot dejanje posameznika.

Provision of military aid in contemporary armed conflicts, which involve commission of international crimes may, under certain circumstances, be characterized as complicity in those crimes. Political decisions of states to provide military aid to another state or to a non-state actor in situations involving the commission of international crimes should be qualified as acts of state and should, accordingly, be addressed within the framework of international law of state responsibility. Additionally, these decisions should invoke individual criminal responsibility within the realm of international criminal law. The article exposes the apparent tension between the existing rules relating to the provision of military aid as they derive from international criminal law, on the one hand, and the law of state responsibility, on the other. In contemporary international law practice, the focus is on the individual criminal responsibility of (an) individual (military or political) leader(s) while the responsibility of a state remains unclear. This tension is addressed particularly in the light of the recent developments in international criminal law. Observing that the articulation of relationship between state and individual responsibility in the realm of international crimes remains for the most part unclear, the provision of military aid should necessarily entail the implementation of a state policy, and should, therefore, be considered as an act of state in addition to an act of an individual.

Vojaška pomoč kot udeležba pri mednarodnih hudodelstvih: osebna odgovornost posameznika ali odgovornost države? (na koncu daljši povzetek v slovenščini)