TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Vprašanje, vsebovano v zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, povezanega s predlogom Zakona o spremembi Zakona o trgovini, ki se glasi: "Ali ste za to, da se v predlogu Zakona o spremembi Zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev", ni v nasprotju z Ustavo.

Ustavno sodišče se pri presoji referendumskega vprašanja, čeprav se navezuje na predlog zakona, ki je v zakonodajnem postopku, ne more spuščati v vprašanje ustavnosti predlagane zakonske ureditve v celoti, temveč se mora omejiti samo na vsebino referendumskega vprašanja in na razloge, ki jih je v svoji zahtevi navedel Državni zbor. Ustavno sodišče s tem, ko odloča o skladnosti referendumskega vprašanja z Ustavo, (posredno) odloča tudi o dopustnosti izvedbe referenduma. Odločitev Ustavnega sodišča, da je referendumsko vprašanje v nasprotju z Ustavo, ima namreč za posledico, da referenduma ni mogoče izvesti, zato pomeni omejitev pravice volivcev do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev z odločanjem na referendumu (90. člen v zvezi s 44. členom Ustave). Zato je treba pristojnost Ustavnega sodišča po 16. členu ZRLI razumeti tako, da lahko izda negativno mnenje samo v primeru, ko je referendumsko vprašanje očitno v nasprotju z Ustavo. V primeru, ko referendumsko vprašanje samo po sebi ni v nasprotju z Ustavo, vprašanje skladnosti predvidene zakonske rešitve z Ustavo pa se zastavlja z vidika sorazmerja med več ustavno zavarovanimi pravicami oziroma dobrinami, tako da mora Ustavno sodišče odgovoriti na vprašanje, kateri od njih je treba dati večjo težo, pa je treba dati prednost pravici volivcev do neposrednega odločanja na referendumu. Javna korist kot temelj za omejevanje podjetniške svobode namreč ni enoten pojem, temveč je njena opredelitev odvisna od narave in namena posamezne gospodarske dejavnosti. Trgovinska dejavnost je namenjena preskrbi potrošnikov, zato mora zakonodajalec pri urejanju obratovalnega časa trgovin med drugim upoštevati tudi njihove interese. Smisel referenduma je prav v tem, da bodo imeli volivci (ki so hkrati potrošniki) možnost izraziti svoj interes. Glede na to je Ustavno sodišče presodilo, da vsebina referendumskega vprašanja glede določitve obratovalnega časa trgovin ni v nasprotju s 74. členom Ustave.