TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Prvi in drugi toženec sta dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 2.566,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Revizijsko sodišče se ne strinja s tožencema, da v obravnavanem primeru ni šlo za situacijo iz drugega odstavka 252. člena ZPP, ki ureja t.i. izvedenčevo razjasnjevalno dolžnost oziroma „izvedenčevo materialno procesno vodstvo“. Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora dati ustrezno pobudo. Izvedenčeva zahteva za izvedbo dodatnih dokazov je lahko naslovljena bodisi na sodišče bodisi na stranke. Na sodišče takrat, ko je stranka dokaz že predlagala (pa se sodišče še ni odločilo o njegovi izvedbi) ali ko gre za situacijo iz drugega odstavka 7. člena ZPP, na stranko pa, kadar dokaza še ni predlagala (kot pobuda, naj to stori). Vendar je treba tudi pri uporabi te določbe upoštevati razpravno načelo. Zato bo v skladu z razpravnim načelom sodišče dodaten dokaz izvedlo le, če ga je stranka že predlagala ali če se je na izvedenčevo pobudo odzvala z ustreznim dokaznim predlogom.