TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
1. Upravičenje oškodovanca iz 4. odstavka 62.a člena kazenskega
zakonika (primerjaj 3. odstavek 86. člena KZJ) v zvezi z 28. členom
zakona o gospodarskih prestopkih, Uradni list SFRJ, št. 25/65, 42/69
in 6/73 (primerjaj 32. člen zakona o gospodarskih prestopkih, Uradni
list SFRJ, št. 4/77), ne izključuje njegovega upravičenja do
poplačila škode od osebe, ki je to škodo povzročila. Citirana
določila kazenskih zakonov ustanavljajo le dodatno varstvo
oškodovanca z vidika poplačila njegove škode iz sklada odvzete
premoženjske koristi.
2. Kljub temu, da je bila obsojencu v kazenskem postopku odvzeta
premoženjska korist, ki je bila dosežena z gospodarskim prestopkom
ali kaznivim dejanjem, lahko oškodovanec, ki zahteva povrnitev škode,
le-to uveljavlja tudi proti povzročitelju škode (oziroma proti
odgovorni osebi) in ne samo tako, kot določa 4. odstavek 62.a člena
kazenskega zakonika (primerjaj 3. odstavek 86. člena KZJ).

Sodišče prve stopnje je naložilo trem tožencem, da morajo povrniti
tožeči stranki 6.398,00 dinarjev iz naslova preveč plačane kupnine za
stanovanje. Ker je bila za navedeni znesek nezakonito povišana cena
stanovanj, sta bila prvi in tretji toženec pravnomočno obsojena
zaradi gospodarskega prestopka in jima je bila odvzeta premoženjska
korist, ki sta jo bila dosegla z navedenim prestopkom. Prvostopno
sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni zahtevala, da se njen
premoženjsko pravni zahtevek poravna iz odvzete vrednosti, ker tožeči
stranki kazenska sodba niti ni bila vročena. Sicer pa je stvar tožeče
stranke, ali bo zahtevek uveljavljala od tožene stranke ali pa iz
odvzete premoženjske koristi.
Pritožbi prve in tretje tožene stranke je sodišče druge stopnje
zavrnilo kot neutemeljeni in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Ugotovilo je, da so toženci tožečo stranko oškodovali in da so ji
zato dolžni povrniti nastalo škodo ne glede na to, da jim je bila v
posebnem postopku odvzeta premoženjska korist.
Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo tožene stranke proti sodbi
sodišča druge stopnje iz naslednjih razlogov:
Ni pravilno stališče tretje tožene stranke, da bi se tožeča stranka
kot oškodovanec morala poplačati v skladu z 28. členom zakona o
gospodarskih prestopkih ter 62.a členom KZ iz odvzete premoženjske
koristi. Res ta člena podrobno urejata varstvo oškodovanca oziroma
njegovega premoženjskopravnega zahtevka. Vendar pa ta določila
navedenih kazenskih zakonov ne ustanavljajo splošnega civilnopravnega
varstva oškodovanca. Slednje je že ustanovljeno z drugimi predpisi.
Določila 28. člena ZGP v zvezi s členom 62 a KZ tega splošnega
varstva nista mogla izključiti. To še toliko bolj ne, ker postavljajo
citirane določbe kazenskega zakona za uveljavljanje
premoženjskopravnih zahtevkov strožje pogoje, kot pa veljajo v okviru
splošnega civilnopravnega varstva. Zato predstavlja varstvo
oškodovanca po določbah citiranih zakonov le posebno, dodatno varstvo
poleg že obstoječega. Gre za varstvo, ki je posebno glede na to, iz
katerega premoženja se bo oškodovanec poplačal. To je sklad odvzete
premoženjske koristi. Iz tega sklada lahko oškodovanec poravna svoj
zahtevek, če izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa kazenski zakon. Ni
pa oškodovanec to dolžan storiti. Še vedno lahko uveljavlja svoj
premoženjskopravni zahtevek po splošnih civilnopravnih načelih in
pogojih (npr. od poškodovalca). Če bi v takih primerih veljale
določbe členov 28 ZGP v zvezi z 62.a členom IZ izključno, bi bil
oškodovančev položaj slabši (zlasti glede narave in dolžine rokov za
uveljavljanje njegovih zahtevkov).