TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Glede na stanje stvari v času odločanja pritožbenega sodišče je torej mogoče vztrajanje pri pritožbi pripisati stroškovnim posledicam dovoljene izvršbe. Sodišče prve stopnje je odločitev o dolžnikovih stroških ugovornega postopka utemeljilo z razlogom, da je dolžnikov ugovor zavrnilo, upniku pa ni mogoče očitati, da bi dolžniku stroške ugovornega postopka povzročil neutemeljeno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnikovih stroškov ugovora (velja pa tudi za pritožbo) glede na vse zgoraj pojasnjeno in ob upoštevanju določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ ni mogoče naložiti v plačilo upniku. Na tem mestu višje sodišče še enkrat poudarja, da je bila izvršba na nepremičnine ustavljena (končno je celo upnik v tem delu umaknil predlog za izvršbo), izvršba pa je bila realizirana. Torej tudi če bi sodišče prve stopnje ugovoru glede nepremičnin ugodilo, bi morala biti stroškovna odločitev ista. Morebitna ugoditev ugovoru le glede enega sredstva izvršba bi namreč za dolžnika predstavljala le navidezen uspeh, kar je višje sodišče zgoraj obširno pojasnilo. Zato je tudi odločitev, da dolžnik sam krije stroške ugovornega postopka, materialnopravno pravilna.