TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, prvi toženi stranki pa je v 15 dneh dolžna povrniti 715,37 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, in tega pritožba ne izpodbija, da tožeča stranka stanovanj z napako nima več v svojem premoženju, saj jih je prodala. Zato se višje sodišče strinja s prvostopenjskim, da lahko škodo predstavlja bodisi razlika v kupnini bodisi stroški iz naslova zahtevkov, ki jih do nje zaradi spornih napak uveljavljajo kupci stanovanj. To pa je tipična škoda zaradi zaupanja, ki je, kot pritožnica sama uveljavlja, posledica premoženjskih razpolaganj stranke, opravljenih na temelju zaupanja, da stvar nima napak.

Tako gradbena kot projektantska pogodba sta podvrsti podjemne pogodbe, le da je gradbena nominatna, projektantska pa atipična in v OZ ni urejena kot posebna vrsta pogodbe.

Ni mogoče pritrditi stališču, da če bi obveljala razlaga sodišča prve stopnje, bi moral naročnik napako vedno prej odpraviti, preden bi od povzročitelja uveljavljal povračilo. Sodišče je jasno napisalo, da se škoda zaradi napake pokaže v manjši vrednosti zgradbe in to je tista škoda, torej manjvrednost stanovanj, ki bi jo morala tožeča stranka izkazati. Zgolj ugotovitev, da ima objekt napako in pridobitev predračuna za njeno odpravo pa temu kriteriju ne ustreza. Ne glede na to, da je škodni dogodek nastal, tožeča stranka predpostavk odškodninske odgovornosti tožene stranke v tem pravdnem postopku ni izkazala.

Če tožeča stranka računov ni plačala, do prikrajšanja oziroma zmanjšanja premoženja na njeni strani sploh ni prišlo in škode torej ni (prim. 132. člen OZ). Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka določno navesti vrsto stroškov, ki jih je že imela z odpravo napak, čeprav so ti nastali po vložitvi tožbe, je zato pravilno, pritožnica pa neutemeljeno navaja, da sta nastanek škode in njena odprava dva različna pravna pojma.

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vsa pritlična stanovanja v objektih, v katerih je prišlo do napake, prodala. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je s tem na podlagi četrtega odstavka 662. člena OZ prišlo do prehoda upravičenja do neposrednega uveljavljanja zahtevkov iz naslova napak v projektu iz naročnika na končne kupce stanovanj. Vendar je pravilno navedlo, da naročnik s tem ni izgubil pravice terjati povračila škode zaradi zaupanja, pri kateri pa je prav tako treba izkazati predpostavke odškodninske odgovornosti.