TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v celoti na novo glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati iz naslova nadurnega dela:

- za november 2008 neto znesek 125,23 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2008 dalje do plačila;

- za februar 2009 neto znesek 71,29 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2009 dalje do plačila;

- za april 2009 neto znesek 122,15 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2009 dalje do plačila;

- za maj 2009 neto znesek 154,69 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2009 dalje do plačila;

- za julij 2009 neto znesek 39,44 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2009 dalje do plačila:

- za september 2009 neto znesek 67,68 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2009 dalje do plačila;

- za oktober 2009 neto znesek 84,69 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2009 dalje do plačila;

- za november 2009 neto znesek 123,35 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2009 dalje do plačila,

vse v 8 dneh, pod izvršbo, ter na prisojene neto zneske obračunati davke in prispevke ter jih odvesti v 8 dneh, pod izvršbo.

II. V presežku, do 5.268,85 EUR s pp., se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti polovico stroškov za izvedenca A.A. v višini 677,82 EUR, v 15 dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, preostale stroške postopka pa vsaka stranka krije sama.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku

382,24 EUR

, v roku 15 dni, po poteku paricijskega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

ZDCOPMD v 3. členu določa

, da "delovni čas" pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje; vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.

Število nadur, ki jih je opravil tožnik (voznik tovornjaka) je tisto število ur, ki ob upoštevanju ugotovljenega časa vožnje ter števila dni vožnje, ter 1,5 dodatne ure vožnje na dan (toliko časa traja natovarjanje in raztovarjanje tovora), presega število ur, ki so razvidne iz plačilnih list in so bile tožniku plačane. Zato je tožnik upravičen do tako izračunanega števila nadur oziroma mesečnih zneskov prikrajšanj.