TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi pooblaščenca oškodovanca B. B. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se:

‒ v odločbi o stroških kazenskega postopka doda poved: "Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku je obdolženi A. A. dolžan povrniti potrebne izdatke oškodovanca ter nagrado in potrebne izdatke njegovega pooblaščenca, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom."

‒ po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku oškodovanca B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

II. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Ker se skladno s 95. členom ZKP stroški oškodovanca in njegovega pooblaščenca v obsodilni sodbi vselej naložijo v plačilo obdolžencu, bi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi te stroške moralo naložiti v plačilu obdolžencu. Če namreč v odločbi o glavni stvari ni odločeno o tem, kdo je dolžan te stroške plačati, z izdajo posebnega sklepa takšne odločitve ni mogoče nadomestiti.

S tem, ko v izpodbijani sodbi ni odločilo o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca, čeprav bi moralo, je sodišče prve stopnje sicer kršilo 105. člen ZKP, vendar pa s tem po presoji pritožbenega sodišča ni zagrešilo kršitve v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Odsotnost odločitve o premoženjskopravnem zahtevku namreč ne šteje kot odsotnost odločilnih dejstev, saj se slednja nanašajo na predmet obtožbe, kar pa premoženjskopravni zahtevek ni.