IZREK
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 89/2007 z dne 21. 6. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 880/2005 z dne 16. 5. 2006 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II K 455/2001 z dne 11. 3. 2005 se zavrne.
EVIDENČNI STAVEK
V primeru družinskega stanovanja gre pri konceptu pričakovane zasebnosti za deljeno zasebnost med posameznimi družinskimi člani, ki skupaj stanujejo, si delijo skupne prostore oziroma nimajo dogovorjene izključne uporabe posameznih prostorov. Ta deljena zasebnost je pomembna tudi navzven, ko gre za njeno varstvo proti tretjim osebam. Bistvena je za razlago tretjega odstavka 36. člena Ustave, ki daje pravico do navzočnosti "tistemu, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo". Temu ustavnemu pogoju je v primerih, kot je glede na ugotovljeno dejansko stanje obravnavani primer, zadoščeno, če je ob izvedbi preiskave stanovanja navzoč en polnoletni družinski član stanovanja, ki je predmet preiskave.
Pravico do navzočnosti obdolženca pri opravljanju preiskovalnih dejanj, ki jih v predkazenskem postopku opravlja policija, izhaja iz 22. člena Ustave. Opravljanje nujnega preiskovalnega dejanja hišne preiskave brez obdolženčeve navzočnosti posega v to pravico. Poseg je dopusten, če je nujen, primeren in sorazmeren ukrep treba opraviti brez nevarnosti odlašanja, da se zavarujejo dokazi. Ker so v konkretnem primeru sodišča ocenila, da bi bilo nevarno odlašati z izvedbo hišne preiskave, pritožniku ni bila kršena njegova pravica iz 22. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.