TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper prvo alinejo I. točke izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1645/2018 z dne 9. 1. 2019 v zvezi s I. in II. točko izreka sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu št. D 33/1997 z dne 11. 4. 2018 se zavrne.   Nasprotna udeleženca Gregor Kren in Sanja Kren sama nosita svoje stroške odgovora na ustavno pritožbo.

Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave prepoveduje sodniško samovoljo oziroma arbitrarnost. To ustavno procesno jamstvo je po ustaljeni ustavnosodni presoji kršeno, kadar je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna oziroma kadar ni oprta na razumne pravne argumente, zaradi česar je utemeljeno sklepanje, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev – torej samovoljno.   Pritožbeno sodišče je svojo odločitev utemeljilo z razumnimi pravnimi argumenti, zato je očitek o arbitrarnosti neutemeljen. Upoštevajoč obrazložitev pritožbenega sodišča, je jasno, da bo sodišče v ponovljenem sojenju šele ugotavljalo obračunsko vrednost zapuščine, ki je šele osnova za izračun vrednosti nujnih deležev posameznih nujnih dedičev in njihovih dednih deležev. Zato je mogoče izrek sklepa pritožbenega sodišča razumeti le tako, da je sodišče le določilo dedne deleže dedičev iz dedovanja, ni pa še izračunalo dednih deležev dedičev na zapuščini. Obrazložitev in izrek sklepa Višjega sodišča je namreč treba brati kot celoto. Zgolj zato, ker pritožbeno sodišče ni izrecno navedlo, da gre za dedne deleže iz dedovanja (deleže, ki gredo dedičem od obračunske vrednosti zapuščine), izpodbijana odločitev ni očitno napačna.    Ni naloga Ustavnega sodišča, da v zapuščinski zadevi, v kateri sodišče ni vezano na zahtevke strank, odloča o tem, kaj sodi v izrek sklepa o dedovanju in kaj v obrazložitev sklepa ter kako se izrek oblikuje.    Vprašanje, ali se za določitev deleža nujnega dediča na podlagi vstopne pravice upoštevajo vsi potomci razdedinjenega dediča ali le tisti, ki so nujni dediči, je vprašanje razlage in uporabe navadnega prava, ki na ustavno raven ne sega.     To, da gre po stališču sodišča nujnim dedičem nekoliko manjši nujni delež, ne krši pravice iz 33. člena Ustave.