TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 254/2003 z dne 22. 1. 2004 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča št. Kp 8/2002 z dne 5. 3. 2003 in s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 284/2002 z dne 9. 5. 2002 se ne sprejme.

Pritožnik kršitve človekovih pravic iz četrtega odstavka 15. člena, prvega odstavka 21. člena, 22. člena in prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 28. člena in 29. člena Ustave, ki jih očita pravnomočnim obsodilnim sodbam, ne more utemeljiti zgolj z nestrinjanjem z delom tožilcev in z obsodbo. Kršitve pravice do enakega varstva pravic, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, do katere naj bi prišlo z odločitvijo o dolžnosti plačila stroškov kazenskega postopka, pritožnik ne more utemeljiti zgolj z nestrinjanjem in z zatrjevanjem, da je bil soobdolženosti te dolžnosti oproščen. Ustavne pritožbe pritožnik tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na kršitve 2. člena, petega odstavka 15. člena in tretjega odstavka 153. člena Ustave. Navedene določbe neposredno ne urejajo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Podrejene pobude Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za oceno ustavnosti predpisa in zato Ustavno sodišče takšne podrjene pobude ne presoja.