TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba razveljavi glede odločitve o podrejenem zahtevku, glede odločitve o začasni odredbi in glede odločitve o stroških, ter se v razveljavljenem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma postopek.

Sicer se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu - glede primarnega tožbenega zahtevka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Vtoževana služnost predstavlja poseg države kot nosilca javnega interesa (oziroma oseb, ki jim država poveri izvajanje tega interesa) v zasebno lastnino, zato za pridobitev take služnosti ni mogoče uporabiti splošnih pravil o možnih načinih pridobitve služnosti. Za služnost v javnem interesu sta bila ves čas predvidena samo dva načina nastanka: pogodba in upravni postopek prisilne ustanovitve služnosti. Res je, da so v času izgradnje omrežja na ozemlju, na katerem je bil sporni daljnovod postavljen, veljale določbe italijanskega Civilnega zakonika (kasneje pa še ODZ), vendar to ni pomembno, saj je bil Temeljni zakon o razlastitvi, ki je kot specialni predpis urejal (prisilni) prenos služnosti (in torej izključil uporabo ODZ), sprejet že leta 1947 in torej do sprejetja tega zakona služnost še ni mogla biti priposestvovana. V zvezi s priposestvovanjem služnosti po ODZ je treba še dodati, da je pogoj za priposestvovanje po paragrafu 1461 tudi pravična posest, torej posest, ki se opira na tak naslov, ki bi zadoščal za prevzem lastnine (oziroma v konkretnem primeru služnosti). Tožeča stranka se v zadevi ni sklicevala na noben tak naslov in tudi iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje služnosti niti po ODZ.

Po oceni pritožbenega sodišča so v tej zadevi izpolnjeni pogoji iz 61. člena EZ in bi tožena stranka morala dopustiti uporabo svojih nepremičnin za potrebe sanacije enosistemskega daljnovoda, seveda pa proti plačilu pravične odškodnine.