TFL Vsebine / TFLGlasnik

Uvod

12. marca 2025 je potekal 33. Evropski akademski forum Jean Monnet katedre Nove univerze z naslovom »Visoka tehnologija na eni in drugi strani Atlantika«. Pogovor je tekel o aktualnem dogajanju in vprašanjih, ki se porajajo v hitro spreminjajočem tehnološkem okolju. Povezoval ga je izr. prof. dr. Gorazd Justinek, sodelovala pa sta tudi ga. Eva Gartner iz podjetja Bitstamp in doc. dr. Peter Merc.

Že v uvodu foruma je bilo predstavljeno, da razvoj visoke tehnologije v EU in ZDA poteka po različnih poteh, kar je posledica razlik v regulativnih okvirih, investicijskih strategijah in inovacijskih ekosistemih. Medtem ko se ZDA osredotočajo npr. na zasebni kapital, tvegane naložbe in hitro komercializacijo inovacij, EU postavlja v ospredje regulacijo, varstvo podatkov in trajnostni razvoj. To pogosto vodi v bolj uravnotežene tehnološke inovacije, vendar hkrati upočasnjuje razvoj in zmanjšuje konkurenčnost evropskih podjetij na globalnem trgu.

Regulacija na področju visokih tehnologij

Kot je takoj na začetku debate poudarila ga. Eva Gartner, je bila Evropa v smislu regulacije na kripto področju zelo dobro pozicionirana, čeprav je trg, za razliko od ameriškega, izrazito fragmentiran.

Oba sogovornika sta opozorila na pomembno spremembo – izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA, ki bo odločilno vplivala na regulacijo in posledično na nadaljnji razvoj visokotehnoloških dejavnosti.

Dr. Merc se je dotaknil procesa in učinkov regulacije EU na dveh pomembnih področjih – umetne inteligence in kriptosredstev. Evropa se je pri regulaciji kriptoindustrije pozicionirala kot pionir s sprejetjem Uredbe o trgih kriptosredstev (MiCA)[1], ki predstavlja prvo globalno sistemsko zakonodajo na tem področju. Veljati je začela 1.1.2025 in ima ekstrateritorialno veljavnost, kar pomeni, da obvezuje tudi tuja podjetja, ki delujejo na enotnem trgu EU. Proces sprejemanja, ki je trajal več kot štiri leta, ni dohajal in zato ni mogel zajeti hitrih sprememb v kriptoekosistemu, kar pomeni, da nekateri ključni segmenti, kot so na primer DeFi in NFT-ji, ostajajo zunaj regulativnega okvira. Po drugi strani so se že med postopkom sprejemanja Uredbe pokazale nekatere njene pomankljivosti. Kot primer je izpostavil, da se je izkazalo, da navedena zakonodaja ne bi mogla preprečiti stečaja družbe FTX, ki je upravljala borzo kriptovalut in kripto hedge sklad.

Poleg kriptovalut je spomnil, da se Evropa sooča tudi z izzivi regulacije na področju umetne inteligence (AI) in drugih visokotehnoloških inovacij. Akt o umetni inteligenci[2], ki ga je sprejela EU, vzpostavlja stroga pravila glede uporabe umetne inteligence, medtem ko npr. ZDA in Velika Britanija pristopata k vprašanju drugače oz. bolj fleksibilno.

V določenem obsegu je kot dober primer regulacije s strani EU navedel Uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR)[3]. Slednja je primer zakonodaje, ki po eni strani sicer res postavlja določene omejitve, na drugi strani pa je postala že kar globalni standard na področju varstva osebnih podatkov.

Drugi relevantni dejavniki na področju visokih tehnologij

Pomemben dejavnik, ki vpliva na razvoj visokih tehnologij je tudi investicijska politika, ki pa se razlikuje v Evropi in v ZDA. Vlagatelji v ZDA so pripravljeni prevzeti večja tveganja, kar pomeni, da imajo podjetja lažji dostop do (višjih zneskov) kapitala in posledično boljše pogoje za rast. Evropska podjetja se na drugi strani pogosto srečujejo s togimi birokratskimi postopki in razpršenim trgom, kar dodatno otežuje njihovo konkurenčnost.

Dodatno negotovost in na drugi strani izziv predstavlja dejstvo, da ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo deregulacijo kriptovalut in finančnih tehnologij, kar lahko, ob dejstvu, da Amerika in Kitajska že tako predstavljata glavna faktorja na področju visokih tehnologij, povzroči še dodatno selitev evropskih podjetij in kapitala v ZDA.

Zaključek

Kljub tem izzivom pa obstajajo tudi priložnosti za evropsko tehnološko prihodnost. Kot poudarja Eva Gartner, je sodelovanje med zakonodajalci in tehnološko industrijo ključnega pomena za uspešno prihodnost.

Dr. Merc povzema, da se Evropa nahaja na prelomni točki in v obdobju radikalnih sprememb. Po eni strani je namreč presekala poslovanje z Rusijo, na drugi strani pa se z izvolitvijo Trumpa v ZDA odvijajo presenetljive spremembe. Za primer navaja, da so t.i. »vratarji« oz. »gatekeeperji«, kot so definirani v Aktu o digitalnih trgih[4], po Trumpovi zmagi na volitvah postali praktično del izvršilne oblasti.

»V evropski politiki manjka pragmatikov«, poudarja Merc. »Problem nastane, ker želi Evropa prehitro regulirati določeno področje ali aplikacijo, kjer ne pozna vseh funkcij oz. slednje še niso razvite. Če nekaj prehitro reguliraš, reguliraš narobe.« Podal je tudi svoje videnje o Sloveniji na področju visokih tehnologij. Po eni strani imamo veliko uspešnih posameznikov in podjetij, na državni ravni pa se vrtimo okrog splošnih strategij, namesto da bi se poenotili okrog dveh ali treh področij in jih fokusirano uresničevali v zelo kratkih rokih.

Ključno torej ostaja vprašanje, kako bo EU pristopila k oblikovanju zakonodaje v naslednjem desetletju ter ali bo uspela zagotoviti regulacijo, ki bo na eni strani predstavljala dovoljšnjo zaščito pravic udeleženih subjektov in na drugi strani ustvarila pogoje za (hitrejšo) rast in razvoj tehnoloških podjetij.

Opombe:

[1] Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937, Uradni list EU L 150R/2023

[2] Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci), Uradni list EU L 2024/1689

[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), Uradni list EU L 119R/2022

[4] Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (Akt o digitalnih trgih), Uradni list EU L 265R/2022