TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 397 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) je bil v neskladju z Ustavo.   Zavarovancu, ki je pridobil pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti) po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, pa je pri njem po 1. 1. 2003 prišlo do poslabšanja invalidnosti oziroma nastanka nove invalidnosti in je zato pridobil pravice po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo), je v primeru, če mu je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja, zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki je za zavarovanca ugodnejši. Na tej podlagi izplačano denarno nadomestilo se za čas uporabe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) uskladi enako, kot so se usklajevale pokojnine po tem zakonu. Od 1. 1. 2013 pa se usklajuje enako, kot se usklajujejo pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 51/21 in 121/21).

Vsi uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), ki so pridobili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti po prej veljavnih predpisih, so bili ob uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) v enakem položaju. Poslabšanje njihove invalidnosti pa je privedlo do njihove različne obravnave. Čeprav so bili z vidika varstva pridobljenih pravic njihovi položaji primerljivi tudi ob poslabšanju invalidnosti, navedena okoliščina pri opredelitvi novih pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja po novi ureditvi, potrebna zaradi poslabšanja invalidnosti, ni bila upoštevana. To je privedlo do bistveno slabše obravnave tistih uživalcev pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), ki so pridobili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti po prej veljavnih predpisih, vendar se je njihova invalidnost v času uporabe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) poslabšala. Za tako različno obravnavo ni ustavno dopustnih razlogov.