TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornikov obdolženega A. A. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbah o pravni opredelitvi kaznivih dejanj spremeni tako, da se kaznivi dejanji, opisani pod točkama I in II izreka prvostopne sodbe, pravno opredelita kot kaznivi dejanji razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonika in se obdolženega A. A. (osebni podatki v prvostopni sodbi) po 2. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

I. da je dne 7. 1. 2019 na spletni strani medija X o zasebnem tožilcu trdil in raznašal nekaj, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu, ko je citiranega dne na omenjenem mediju objavil članek z naslovom »Y«, v katerem je med drugim zapisal: »Gre za podjetnika B. B., ki naj bi bil že prej pri novem županu zadolžen za »mutne posle«, nato pa v nadaljevanju članka zapisal: »Podjetnik B. B., ki ga je novi župan med prvimi zaposlil v svojem kabinetu, na tako imenovano zaupanje (že 21. decembra, takoj po prvi seji mestnega sveta), ima - kot vse kaže - zelo sporno preteklost.«... »B. B. je bil v času poslovanja C. d.o.o. uradno prijavljen na Z., kjer so, zanimivo, starši župana imeli vikend, ki pa so ga kasneje prodali. B. B. je za mestnega svetnika na Listi sicer kandidiral s stalnim bivališčem na U. ulici, čeprav naši viri trdijo, da županov sodelavec dejansko živi na naslovu V, kjer je tudi sedež dveh podjetij, ki ju B. B. vodi kot direktor«. Pod podnaslovom »SKRIVAČ!« je obdolženec zapisal: »Pri tem pa je dovolj pomenljivo vsaj še dvoje. Prvič, B. B., ki ga imajo za »mutibariča«, pri županu pa naj bi bil že prej zadolžen za »mutne posle«, se očitno dobesedno skriva, in to precej pobalinsko. Ko smo pred to objavo želeli pridobiti njegov komentar, smo ga poklicali po mobilnem telefonu, se predstavili, toda glas na drugi strani nam je dejal, da on ni B. B., ampak neki S., da je B. B. pozabil mobilni telefon, zato se na klice oglaša on, B. B. pa nas bo poklical nazaj. To se seveda ni zgodilo, B. B. ni poklical, tudi na vprašanja, poslana po SMS, B. B. ni odgovoril, komentar pa so zavrnili tudi na mestni občini, češ, gre za B. B. osebne zadeve.« Pod podnaslovom »NA T. VSE VEDELI...TODA ZAMOLČALI, DA NE BI ŠKODOVALI ŽUPANU?!« je zapisal: »In drugič. Za sumljive posle B. B. so vedeli tudi na časopisu T., saj so 9. maja 2013 sami objavili daljši članek o »varanju« C. d.o.o., ter eksplicitno omenili tudi kazensko prijavo zoper novega svetovalca župana, B. B.«,

dejanje pa je bilo storjeno z drugim sredstvom javnega obveščanja, in sicer na spletni strani X.

II. da je dne 17. 1. 2019 na spletni strani medija X o zasebnemu tožilcu trdil in raznašal nekaj, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu, ko je citiranega dne na omenjenem mediju objavil članek z naslovom »Q?!«, kjer je zapisal »župan je za posamezne etaže (nadstropja) in nekaj parkirnih prostorov zahteval 300 tisoč evrov, čeprav se je med šokiranimi najemniki poslovnih prostorov izvedelo, da je banka celotno stavbo županu prodala za samo 280 tisoč evrov?! Toda župan in B. B. naj bi med pogajanji s potencialnimi kupci pojasnjevala, da je bila poslovna stavba dejansko prodana po bistveno višji ceni, kot je bila pogodbena cena, saj so se po besedah župana in B. B. »zapirale« še nekatere druge zadeve, ki pa jih nista želela pojasniti. B. B. naj bi kasneje vendarle izdal, da je bilo poleg pogodbene kupnine, ki je znašala 280 tisoč evrov, izplačanih še 200 tisoč evrov gotovine, kot »darilo za izvedbo pravnega posla«. B. B. naj bi tudi sam povedal, da je bil znesek 200 tisoč evrov sprva namenjen dvema predstavnikoma banke, ni pa navedel imen. Ko naj bi ta denar osebno dostavil v P., pa naj bi si ga tam po njegovih besedah razdelili štirje bančniki. B. B. naj bi tudi priznal, da je takrat, ko se je odpeljal v P., doma iz strahu pustil mobilni telefon.« ter v nadaljevanju »Pri tem pa so zanimive naslednje (osebne) povezave: D. D., pravnica v zavarovalnici, je sestra E. E. in nekdanja zasebna spremljevalka B. B. Obe podjetji, ki ju vodi B. B., sta registrirani na naslovu te stavbe - V. In spomnimo, B. B. je policija enkrat že kazensko ovadila zaradi suma poslovne goljufije...«

dejanje pa je bilo storjeno z drugim sredstvom javnega obveščanja, in sicer na spletni strani X.,

s tem naj bi storil pod točko I kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonika in pod točko II kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonika.

II. Po drugem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku mora zasebni tožilec B. B. plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika ter sodno takso v višini 180,00 EUR.

Sodišče prve stopnje, ki je obdolžencu izreklo obsodilno sodbo za kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, vendar v manjšem obsegu oziroma za manjšo kriminalno količino, kot ga bremeni obtožba, ne izreče glede preostanka oprostilne sodbe, temveč samo v obrazložitvi sodbe navede razloge za svojo odločitev.

Na podlagi vseh okoliščin po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče na ravni prepričanja, potrebnega za obsodilno sodbo, zaključiti, da se je obdolženec o zasebnem tožilcu žaljivo izrazil z namenom zaničevanja oziroma da je zlorabil ustavno pravico do svobode izražanja, ampak je s svojim ravnanjem predvsem zasledoval varstvo upravičenih koristi.