TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba

- v odločitvi po tožbi spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh prenehati z uporabo nepremičnine parc. št. 2477/1 k. o. ... in na njej zgrajenem železniškem tiru ter jo vrniti tožeči v izključno posest prosto oseb in stvari.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči za uporabo dela njene nepremičnine z železniškim tirom znesek 155.593,69 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

- v odločitvi po nasprotni tožbi in v izreku o stroških (točki IV in V izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in sodba v izpodbijanem delu (točka III izreka) potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Da je tožena stranka industrijski tir souporabljala v delovnem procesu in da je tožeča stranka za to vedela, ne more biti sporno. Tudi iz zapisnika z dne 11. 10. 1962 je namreč razvidno, da je bila izgradnja novega industrijskega tira in souporaba tira nujna za delovanje pravnega prednika tožene stranke. To je tožeča stranka oziroma njen pravni prednik vedel in na souporabo v takšne namene pristal. To pa pomeni, da je bil namen rabe določen, hkrati pa tudi rok trajanja pogodbenega razmerja – dokler bo souporaba industrijskega tira tožnice potrebna za delovanje toženke.

Tudi ni bilo izkazano, da je dogovor (o souporabi industrijskega tira) predvideval preklic souporabe. To pa pomeni, da je materialnopravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo v konkretnem primeru le za posodbo do preklica v smislu določbe paragrafa 974 ODZ, torej za prekarij.

Tudi osnovna sredstva je gospodarska organizacija lahko oddala v uporabo oziroma v zakup.