TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se v delu, ki zajema odločitev o podrednem zahtevku, zavrže, v ostalem pa se zavrne kot neutemeljena.

Tožena stranka trpi sama svoje revizijske stroške.

Tožeča stranka je v tožbi, vloženi 7.9.1992, navedla vrednost spornega predmeta (VSP) 25.000,00 SIT, s čimer si je zagotovila pravico do revizije. Med postopkom je postavila 24.11.1994 podredni zahtevek, kateremu naj bi sodišče ugodilo, če ne bi ugodilo glavnemu zahtevku. Šlo je za naknadno eventualno kumulacijo (drugi odstavek 188. člena ZPP). Hkrati je šlo za spremembo tožbe, saj eventualni zahtevek ni istoveten z glavnim zahtevkom (prvi odstavek 191. člena ZPP). Ob tem tožeča stranka ni navedla VSP, pa čeprav gre tudi tu za nedenarni zahtevek (drugi odstavek 40. člena ZPP). Pri opisani kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, le da jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Zato je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede odločitve o vsakem izmed zahtevkov. Za eventualnega tožeča stranka, kot rečeno, ni navedla VSP. Tožena stranka je v svoji pripravljalni vlogi - prvi po tistem, ko je bil postavljen eventualni zahtevek, navedla VSP 120.000,00 SIT, pri čemer ni opredelila, na katerega izmed zahtevkov naj bi se nova VSP nanašala. Tako ali tako pa ima po zakonu pravico in dolžnost določiti VSP le tožeča stranka (drugi odstavek 186. člena in drugi odstavek 40. člena ZPP), ki tako zagotovi pravico do revizije sebi kakor tudi nasprotni stranki. Tožena stranka ima le možnost opozoriti sodišče, da je VSP prenizko določena, kar pomeni, po sklepanju od manjšega k večjemu, da ima to možnost tudi, kadar VSP sploh ni določena. To mora storiti do časovnega mejnika - pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 40. člena ZPP) in v tem roku mora tudi sodišče reagirati na to opozorilo. Tega tožena stranka ni storila in tako ni zagotovila pravice do morebitne revizije ne sebi ne tožeči stranki. In končno, tudi če bi šteli, da je tožeča stranka ob postavitvi eventualnega zahtevka povezala VSP z VSP glavnega zahtevka, ker gre pač pri obeh zahtevkih za isti predmet - parceli, revizija ni dovoljena, ker takrat vrednost 25.000,00 SIT ni presegla zneska 80.000,00 SIT kot mejnega zneska za dovoljenost revizije.