TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obt. Š.N., delni ugoditvi pritožbi zagovornika obt. N.Č., glede obt. M.N. pa po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba spremeni: 1. glede obt. M.N. v odločbah o pravni opredelitvi in kazni tako, da se dejanja tega obtoženca, opisana pod tč. I/1-a in b ter I/2 izreka pravno opredelijo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po II. odst. 166. čl. KZ RS v zvezi z 22. členom in II. odst. 4. čl.

KZ SFRJ in se obtožencu po II. odst. 166.čl. KZ RS izreče kazen 2 /dve/ leti in 4 /štiri mesece zapora; 2. Glede obt. N.Č. v odločbah o pravni opredelitvi, krivdi in kazni tako, da se dejanje tega obtoženca, opisano pod tč. II/1 izreka pravno opredeli kot kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju velike tatvine po II. odst. 166.čl. KZ RS v zvezi s 24. čl. in II. odstavkom 4. čl. KZ SFRJ ter se obtožencu po II. odst. 166. čl.KZ RS za to dejanje določi kazen 1 /eno/ leto in 3 /tri/ mesece zapora, glede dejanj, opisanih pod tč. II/a in b izreka pa se sodba spremeni tako, da se namesto odločbe o krivdi in kazni glede teh dveh kaznivih dejanj izrek glasi: Ugotovi se, da je bil obt. N.Č. s sodbo Temeljnega sodišča v X, enota v X že spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj tatvine po I. odst.

165. čl. KZ RS, opisanih pod tč. II/1-a in b sedaj izpodbijane sodbe in da je s sodbo Višjega sodišča v X, bila navedena sodba v odločbah o krivdi glede navedenih dveh kaznivih dejanj potrjena, razveljavljena pa v odločbah o kazni in se zato obtožencu za dejanje, opisano pod tč. II/2-a po I. odst. 165. čl. KZ RS določi kazen 2 /dva/ meseca zapora, za kaznivo dejanje pod tč. II/2-b po I. odst.

165.čl. KZ RS kazen 3 /tri/ mesece zapora, nato pa se mu, ob upoštevanju kazni, določene za kaznivo dejanje pod tč. II/1 po 3. tč.

II. odst. 48. čl. KZ SFRJ izreče enotna kazen 1 /eno/ leto in 7 /sedem/ mesecev zapora.

3. Glede obt. Š.N. tako, da se tega obtoženca o p r o s t i obtožbe, da je stvar, za katero je vedel, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, prikril, pri tem pa vrednost stvari presega 50.000,00 SIT s tem, da je dne 19.1.1991 po predhodnem dogovoru z M.N., moškim, ki se je izdajal za I.Č. in N.Č., odšel v Celovec, kjer je bilo kaznivo dejanje velike tatvine izvršeno na način, kot je naveden pod tč. I/1-a potem pa je vozilo v tam opisani vrednosti uporabljal v bivši SFRJ.

S tem naj bi storil kaznivo dejanje prikrivanja po III. v zvezi s I.

odst. 176. čl. KZ RS.

Po I. odst. 99. čl. ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka, kolikor se nanašajo na dejanje obt. Š.N. iz 1. do 5. tč. II. odst.

95. čl. ZKP, potrebni izdatki obtoženca, potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

4. Sicer se pritožba zagovornika obt. N.Č. in v celoti pritožbi javnega tožilca in zagovornika obt. M.N. zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Pritožba daje nepravilen pomen dejstvu, da sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti pravega imena in priimka enega od sostorilcev, ki je bil v ločenem postopku že obsojen. Pravilo, da se sodba lahko nanaša le na določeno osebo zaradi določenega kaznivega dejanja ne pomeni, da je za izrek sodbe neizogibno potrebno ugotoviti vedno tudi pravo ime in priimek storilca. Če bo z dokazi, ki jih ima sodišče na razpolago, zanesljivo dokazano, da je nekdo, ki je npr. prijet pri storitvi kaznivega dejanja, tudi storilec tega kaznivega dejanja in če ne bo mogoče ugotoviti njegovega pravega imena in priimka, to ne bo ovira za izrek sodbe, saj se bo storilčeva istovetnost lahko določila na drug način.