TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti I.R., sina obs. B.R., se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 8.1.1949 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 18.2.1949,

I) s p r e m e n i v izreku pod III) tako, da se obs. B.R. po 1.

točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i obtožbe:

1) da je vedel iz pogovorov z G.M., vajencem v njegovi trgovini, da je le-ta član križarske organizacije in da ima prikrito orožje;

2) da se je bavil s trgovino z zlatniki in je v marcu 1947 nakupil potom L. od neugotovljenega Srba 20 zlatnikov za ceno 65.000 din;

s čimer naj bi storil z dejanjem pod točko 1) kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD, z dejanjem pod točko 2) pa kaznivo dejanje po 9. točki 2. odstavka 1. člena ZTŠS.

II) r a z v e l j a v i glede obs. B.R. za dejanje pod I) B) in glede obs. M.G. za dejanje pod I) Č) in se zadeva v tem delu vrne Okrožnemu sodišču v Celju v novo sojenje.

Obsojencu se ne očita aktivno ravnanje, ampak zgolj vednost o določenih dejstvih, kar pa ni zadoščalo za storitev kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD. Za nudenje pomoči tudi ni moglo šteti dejstvo, da obsojenec G.-ja ni "ovadil oblastem", kot se ugotavlja v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj je opustitev take prijave pomenila posebno kaznivo dejanje po 8.čl. ZKLD. Ker pa konkretizirani opis obsojenčevega dejanja ne vsebuje očitka, "da ni obvestil državnih organov", tudi ni možna sprememba pravne opredelitve tega dejanja v kaznivo dejanje po 8.čl. ZKLD.

Čeprav ZTŠS ni določal, kaj se šteje za trgovino, nakup zlatnikov za lastne potrebe, torej brez namena nadaljnje prodaje, ni pomenil kaznivega dejanja nedovoljene trgovine po 9.tč. 2.odst. 1.čl. ZTŠS.

Zgolj vednost o tem, da je določena oseba ilegalno pobegnila iz države, ter sprejem pisma od te osebe ni bilo kaznivo dejanje po ZKLD. Tudi ukvarjanje z ilegalnim spravljanjem drugih oseb prek državne meje ni bilo določeno kot posebno kaznivo dejanje v predpisih, ki so veljali v času storitve in sojenja. Slednje bi lahko pomenilo kaznivo dejanje po 14.tč. 3.čl. ZKLD le, če so bile osebe, ki jim je obs. pomagal pri ilegalnem prehodu, storilci kakšnega kaznivega dejanja iz 2. oz. 3.čl. ZKLD.