TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba:

- v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: "Sklep skupščine št. 4.1., sprejet na 29. redni skupščini toženke dne 23. 6. 2022, se v delu, v katerem je določeno: "Preostanek bilančnega dobička v znesku 1.381.878,00 EUR ostane nerazporejen." spremeni tako, da se preostanek bilančnega dobička v znesku 1.381.878,00 EUR uporabi tako, da se še ta del v celoti nameni za delitev delničarjem družbe, ki so vpisani pri KDD na dan 28. 7. 2022.",

- v III. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.033,65 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni od dneva prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo dalje.

Dejstvo, da toženka izvaja storitve gospodarske javne službe, vpliva na presojo, ali je zadržanje bilančnega dobička ali njegovega dela "po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje". Gre za pravni standard, ki ga v okviru uporabe materialnega prava zapolni sodišče glede na okoliščine konkretnega primera. Stališče, da mora insolventnost vsaj neposredno in izkazano groziti, je v konkretnem primeru za toženko, ki v javnem interesu opravlja storitve gospodarske javne službe, prestrogo. Glede na posebne okoliščine konkretnega primera (izvajanje storitev gospodarske javne službe, nujnost investiranja v elektroenergetsko infrastrukturo, pridobivanje prihodkov iz omrežnin, ki so namenjene vzdrževanju in investiranju v omrežje), je toženka zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da je po presoji dobrega gospodarstvenika glede na okoliščine, v katerih družba posluje (pravni standard iz 399. člena ZGD-1) nujno, da se delničarjem ne deli dobiček najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala.

Skupščina lahko odloči, da se del ali celotni bilančni dobiček ne razdeli med delničarje. V tem primeru nerazporejeni dobiček postane preneseni dobiček. Ta se prenese v poslovni izid naslednjega poslovnega leta in se takrat praviloma prikaže kot bilančni dobiček, razen v izjemnem primeru, če je družba poslovala z izgubo.