IZREK
I. Pritožbi tožnikov se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točkah VI in VII izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:
„VI. Tožniki (in hkrati toženci po nasprotni tožbi) M. Z., T. K. in R. K. so dolžni tožencu (in hkrati tožniku po nasprotni tožbi) J. K. v roku 15 dni plačati 1.404,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:
-od zneska 153,75 EUR od 1. 6. 2010 dalje do plačila,
-od zneska 307,5 EUR od 1. 7. 2010 dalje do plačila,
-od zneska 317,75 EUR od 1. 8. 2010 dalje do plačila,
-od zneska 317,75 EUR od 1. 9. 2010 dalje do plačila,
-od zneska 307,5 EUR od 1. 10. 2010 dalje do plačila.
VII. Kar toženec (in hkrati tožnik po nasprotni tožbi) J. K. zahteva več ali drugače (80.723,75 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), se zavrne.“
II. V preostalem se pritožba tožnikov in v celoti pritožba toženca zavrneta ter se v izpodbijanih a nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.
III. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Obligacijska razmerja imajo relativen značaj, zaradi česar v primeru, ko so v zvezi z nepremičnino nastala do trenutka njenega (lastninsko-pravnega) prenosa na novega pridobitelja (lastnika), nanj skupaj s stvarno pravico praviloma (izjemo predstavljajo zakupna/najemna razmerja) ne preidejo.
Obveznost toženca in njegove (bivše) žene, ki naj bi nastala zaradi obogatitve, je povezana s skupnim premoženjem. Za takšne obveznosti pa (upoštevaje določbo 2. odstavka 56. člena ZZZDR oziroma 2. odstavka 72. člena SPZ) velja, da za njih skupna lastnika (zakonca) odgovarjata nerazdelno (solidarno). To pomeni, da je vsak od njiju napram upniku (sam) zavezan za izpolnitev celotne obveznosti. Navzven torej odgovarjata solidarno, medtem ko so morebitni zahtevki med njima samima „zgolj“ stvar njunega notranjega (regresnega) razmerja.
Četudi bi bil dogovor o skupni gradnji sklenjen, ne bi bil veljaven, saj bi moral biti sklenjen z obema skupnima lastnikoma. To pa ni bilo zatrjevano. Ker je šlo za skupno premoženje, toženec s svojim deležem ni mogel razpolagati (glej 54. člen ZZZDR). Gre za oviro pravne narave, zaradi česar je pritožbeno sklicevanje na prvotožničino izpovedbo (glede dogovora o priznanju lastninske pravice) brezpredmetno.
Pritožniki (sklicujoč se na 1. odstavek 393. člena OZ) upravičeno opozarjajo, da jim je sodišče prve stopnje uporabnino neutemeljeno naložilo v solidarno plačilo. Ker gre v konkretnem primeru za deljivo obveznost, obsodba na nerazdelno plačilo ne pride v poštev. Zato je bilo potrebno besedo „nerazdelno“ iz izreka izločiti. Dodatno pa v sam izrek ni bilo potrebno posegati, saj se v skladu z 2. odstavkom 393. člena OZ šteje, da se, če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in drugačna delitev ni določena, obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.