TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Ni kaznivega dejanja zatajitve po 169. členu KZS, če eden od
zakoncev, ki je sicer imetnik vozila po prometnem dovoljenju, proda
ta avtomobil in zadrži kupnino, pri čemer je ta avtomobil zajet v
skupnem premoženju zakoncev in nabavljen v času trajanja zakonske
zveze, lastninski delež na skupnem premoženju in posameznih predmetih
pa v času prodaje tega vozila še ni določen.

S sodbo sodišča prve stopnje je bil obtoženec iz razloga po 1. točki
350. člena ZKP oproščen obtožbe, vložene s strani oškodovanke kot
tožilke, da naj bi storil kaznivo dejanje zatajitve po 5. odstavku
169. člena KZS, ker je prodal osebni avtomobil, ki je bil pridobljen
kot skupno premoženje v času zakonske zveze z oškodovanko ter si nato
prilastil celotno prejeto kupnino. Sodba se opira na ugotovljena
dejstva, da je bil osebni avtomobil nabavljen in prodan v času
trajanja zakonske zveze, ko deleži zakoncev na skupnem premoženju še
niso bili ugotovljeni. Ob teh dejstvih sodba sodišča prve stopnje v
obrazložitvi navaja sledečo pravno oceno:
"Glede na takšne ugotovitve se je pred sodiščem postavilo vprašanje,
ali so v danem primeru v resnici podani znaki kaznivega dejanja
zatajitve. Sporni avto je v času, ko zakonca pred razvezo že nista
več živela skupaj, bil zaupan obtožencu, saj ga je on odpeljal in z
njim tudi upravljal vse do 21.1.1979, ko je avto prodal. Prav ta
prodaja, saj prej tožilka obtožencu ni z ničemer nasprotovala glede
uporabljanja skupnega avtomobila, pa bi naj po mnenju obtožbe
dokazovala, da si je imel obtoženec namen protipravno prilastiti
tuje, njemu zaupano premično stvar, torej sporni avto, katerega
kupnino si je v celoti zadržal zase. Temu pa po mnenju sodišča ni
tako. Sporni avto je bil pridobljen z delom v času trajanja zakonske
zveze in je glede na določbo 51. člena ZZZDR skupno premoženje
zakoncev. Prav tako ni prezreti določbe 59. člena istega zakona, ki
pravi, da se šteje, da so na takšnem premoženju deleži zakoncev
enaki. Glede na določbo istega člena pa to ni nujno, saj lahko
zakonec prispeva k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Deleži
zakoncev na takšnem premoženju torej niso trdno določeni in zato ne
gre za solastnino, temveč za kolektivno lastnino, kar izhaja tudi iz
določbe 54. člena istega zakona, ki pove, da zakonec ne more
razpolagati niti s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s
pravnimi posli med živimi, zlasti pa ga ne more odsvojiti ali
obremeniti. Zato je sodišče prepričano, da v danem primeru ne gre za
prilastitev tuje premične stvari, saj gre očitno za skupno premoženje
z še ne določenimi deleži, ki so bili določeni šele kasneje po
razvezi v pravdi kot to izhaja iz sodbe P 708/79, v kateri je
obtoženec sicer neuspešno uveljavljal 2/3-ski delež na skupnem
premoženju, ampak za prodajo skupnega premoženja brez vednosti
zakonca, kar pa v resnici ne bi smel storiti, vendar je to stvar
civilnega in ne kazenskega postopka".
Sodišče druge stopnje je v sodbi, s katero je zavrnilo pritožbo
pooblaščenca oškodovanke kot tožilke kot neutemeljeno ter potrdilo
sodbo sodišča prve stopnje, v obrazložitvi ponovno poudarilo, da "ni
podan eden od elementov dejanskega stanu zatajitve, ker v primeru
kritičnega avtomobila ni šlo za tujo stvar".