TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 222 Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 105/12, 85/14, 95/14, 90/15 in 102/15) ni bil v neskladju z Ustavo.  

Določbe 53. člena Ustave in tudi nobene druge ustavne določbe ni mogoče razlagati tako, da bi država morala zagotavljati brezplačen vrtec.   Člen 158 Ustave uživalcem socialnih pravic, priznanih s pravnomočnimi odločbami, četudi gre za pridobljene pravice, ne zagotavlja, da se te odločbe v prihodnje ne bodo nikoli več spremenile. Zagotavlja pa jim to, da bo do takšnih posegov lahko prišlo le pod pogoji, določenimi z zakonom.   Ustavnopravno varstvo v primeru, ko je zakonodajalec za naprej posegel v z individualnimi pravnomočni odločbami priznano pravico do brezplačnega vrtca za drugega otroka, se zagotavlja v okviru načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Zagotovitev enake obravnave vseh staršev, ne glede na to, kdaj so se njihovi otroci vključili v vrtec, lahko pomeni legitimen razlog za sprejem takšne ureditve. Upoštevaje, da je prispevek staršev tudi vnaprej ostal na sorazmerno nizki ravni, in dejstvo, da so socialno šibkim družinam, ki bi jih izpodbijani poseg utegnil najbolj prizadeti, na voljo tudi drugi ukrepi za znižanje njihove obveznosti glede plačila vrtca, pa je izpodbijana ureditev v skladu z načelom varstva zaupanja v pravo, kljub temu, da  prizadetim posameznikom ni bil zagotovljen ustrezen čas za prilagoditev novi ureditvi.