TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Drugi odstavek 45. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 - popr., 7/95 in 44/96) ni bil v neskladju z Ustavo.

V primeru, ko je dopustnost dokazov omejena tako, da je dopuščena le posamezna vrsta dokaza, gre za poseg v pravico do enakega varstva pravic. Takšen poseg je dopusten, če je v skladu s t.i. načelom sorazmernosti nujen, primeren in sorazmeren v ožjem smislu. Omejitev dokaznih sredstev na listinsko dokumentacijo oziroma listinske dokaze v primeru, ko davčni organ ugotovi prihodke, ki jih zavezanec ni napovedal, je nujna posledica ureditve, po kateri davčnih obveznosti brez takšne dokumentacije sploh ni mogoče obračunavati in tudi ne odmeriti davka. Prav tako je poseg primeren, saj omogoča listinska dokumentacija hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. S tem se zagotavlja hitro in učinkovito postopanje pristojnih organov pri odmeri in pobiranju davka, s čimer se jamči tekoč priliv vplačil, kar zagotavlja proračunska sredstva. Poseg pa je tudi sorazmeren v ožjem pomenu tega pojma, saj je zakonodajalec to omejitev predvidel le za primere, v katerih davčni organ ugotovi prihodke, ki jih zavezanec ni napovedal.