TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) in Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) nista v neskladju z Ustavo.   Uredba o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (Uradni list RS, št. 17/14) se razveljavi.   Razveljavitev iz prejšnje točke začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o umeščanju državnih prostorskih ureditev v prostor, ki ureja državne prostorske načrte, ne pomeni izjeme na področju urejanja prostora in prostorskega načrtovanja, ampak je sestavni del zakonske ureditve tega področja.    Pojem "lokalna javna zadeva" je utemeljeno razmejitveno orodje med pristojnostmi občine in države na področju urejanja prostora in prostorskega načrtovanja. Pri zadevah, ki so v interesu države in s tem vseh njenih prebivalcev, ne gre za zadeve, ki bi bile po Ustavi lahko v občinski pristojnosti, ampak za zadeve, ki morajo biti v pristojnosti države.    Obramba države glede na prvi odstavek 140. člena Ustave ne spada v pristojnost občine. Zato občina v postopkih sprejemanja državnega prostorskega načrta za zagotovitev obrambe države ne more imeti pravice soodločanja.    Ker je prostor nedeljiva naravna dobrina, mora imeti občina v postopkih sprejemanja državnih prostorskih načrtov, za sprejetje katerih sicer ni pristojna, možnost vpliva. Vloga občine v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta ne sme biti opuščena, vendar ta vloga občini ne zagotavlja prevlade njenih mnenj in interesov v prostoru. Pristojnosti občine na področju urejanja prostora ne morejo prevladati nad pristojnostmi države na tem področju ali jih celo izključiti.   Občina ni pristojna niti odgovorna za vse zadeve v zvezi z varstvom okolja in varstvom vodnih virov na svojem območju, ampak le za tiste od njih, za katere je tako določeno v zakonih. Varstvo vodnega telesa, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, je po Zakonu o vodah v pristojnosti države. Na podlagi 216. člena Zakona o vodah se v prehodnem obdobju do uveljavitve izvršilnih predpisov iz tega zakona uporabljajo predpisi lokalne skupnosti, izdani po prej veljavni ureditvi. Uporaba prejšnjih občinskih predpisov je zakonita, ker jo določa zakon.    Zakoni zagotavljajo informacije, ki so pomembne z vidika izvajanja občinske izvirne naloge oskrbe z neoporečno pitno vodo, pri čemer ni pomembno, v katerem od zakonov je to urejeno.   Zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo področni predpisi, je treba vedno upoštevati.   Spoštovanje zahtev predpisov s posameznih področij pri umeščanju prostorskih ureditev v prostor se v postopku prostorskega načrtovanja zagotavlja tudi s smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora. Zahtevi po pridobitvi mnenj pri tem v postopku priprave državnega prostorskega načrta ustreza tudi obveznost argumentirane opredelitve do teh mnenj.