TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Poškodbe, ki jih stranka na novo zatrjuje v svojih vlogah po dnevu,
ko je začel veljati zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in
družin padlih borcev (Ur.l. SFRJ, št. 68/81 - ZTPVI), je mogoče
dokazovati samo s pismenimi dokaznimi sredstvi v smislu 92. člena
tega zakona. Pravni režim za uveljavljanje pravic po prej veljavnem
zakonu o vojaških invalidih (Ur.l. SFRJ, št. 67/72, 33/76 in 32/81)
je mogoče uporabljati le za dokazovanje tistih poškodb, ki jih je
stranka uveljavljala že pred začetkom veljavnosti zakona o temeljnih
pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev. Ugotavljanje na
novo zatrjevanih poškodb namreč ne spada v okvir dejanskega stanja,
iz katerega izhaja predlog za začetek postopka, ampak gre pri tem za
novoto, na kateri temelji nov zahtevek.

Pritožnik je v svoji vlogi z dne 14.5.1982, s katero je uveljavljal,
da se mu prizna svojstvo vojaškega vojnega invalida, poškodbe levega
kolena sploh ni omenil, medtem ko je poškodbo roke in palca na desni
nogi podrobno opisal. Tudi v svoji vlogi na Republiški komite za
borce in vojaške invalide z dne 18.8.1981, v vlogi na predsednika
Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne 19.4.1982 in v svoji
pritožbi z dne 1.9.1982 je pritožnik navedel samo poškodbo roke in
desne noge, kolena leve noge pa sploh ni omenil. To poškodbo je prvič
pričel uveljavljati šele v svoji pritožbi z dne 5.4.1983, pri čemer
ni pojasnil, zakaj doslej te poškodbe ni niti omenil. Vendar pa te
nedoslednosti v pritožnikovih vlogah upravni organ ne odvezuje
dolžnosti, da z vsemi razpoložljivimi dokazi, posebno pa tudi z
zaslišanjem pritožnika kot stranke, pravilno in popolno ugotovi
dejansko stanje in da svoje ugotovitve ustrezno obrazloži. Niti
prvostopni, nitii drugostopni upravni organ pa ni zavzel jasnega
in določnega stališča do pritožnikove zahteve, naj se pri oceni
invalidnosti upošteva tudi poškodba levega kolena. Zdravniška
komisija druge stopnje je sicer ugotovila stanje po zvinu levega
kolena, a te poškodbe ni upoštevala za priznanje pritožnikove
vojaške invalidnosti in tega ni obrazložila.
Pritožnikova pritožba je utemeljena toliko, kolikor doslej ni
bilo izrecno odločeno o njegovem zahtevku, da se pri oceni
invalidnosti upošteva tudi poškodba levega kolena. Pri ponovnem
reševanju pritožnikove pritožbe zoper prvostopno upravno odločbo
bo moral upravni organ druge stopnje z zaslišanjem pritožnika
ugotoviti, kaj vse obsega pritožnikov zahtevek in s čim ga
utemeljuje. Pri tem bo moral poškodbe, ki jih na novo zatrjuje v
svojih vlogah po uveljavitvi noveliranega zakona o temeljnih
pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, pritožnik
dokazovati s pismenimi dokaznimi sredstvi v smislu 92. člena
tega zakona. Pravni režim za uveljavljanje pravic po prej
veljavnem zakonu o vojaških invalidih (Ur.l. SFRJ, št. 67/72,
33/76 in 32/81) je mogoče uporabiti le za dokazovanje tistih
poškodb, ki jih je pritožnik uveljavljal pred začetkom veljave
zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih
borcev. Ugotavljanje na novo zatrjevanih poškodb namreč ne spada
v okvir dejanskega stanja, iz katerega izhaja pritožnikov
predlog za začetek postopka, ampak gre pri tem za novoto, na
kateri temelji tudi nov zahtevek.