TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, torej v obravnavanem primeru ZPP. Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog.

Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka glede premoženja v predlogu in dopolnitvi ni podala trditev, kaj to premoženje predstavlja oziroma zakaj ga nujno potrebuje in ga ne more unovčiti za plačilo sodne takse. Ob odsotnosti takih trditev, tudi s predložitvijo dokazov o obstoječih dolgoročnih obveznostih do tretjih oseb in kratkoročnih obveznostih v višini 70.332,54 EUR, ne more uspeti s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.