TFL Vsebine / TFLGlasnik

Foto: Sodelujoči na zaključku tekmovanja CEEMC v Budimpešti, 6.–8. maj 2022

Ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani se je v študijskem letu 2021/22 ponovno udeležila regionalnega tekmovanja iz poznavanja prava Evropske unije Central and Eastern Europe Moot Competition (CEEMC), ki ga organizira British Law Center v okviru dobrodelne izobraževalne ustanove Juris Angliae Scientia Ltd pod pokroviteljstvom Sodišča EU in Centra za evropske pravne študije Univerze v Cambridge-u. Po Lordu Slynnu, nekdanjemu generalnemu pravobranilcu in sodniku na Sodišču Evropskih skupnosti, je vodenje tekmovanja prevzela nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Eleanor Sharpston. Tekmovanja CEEMC, ki poteka od leta 1995, se Pravna Fakulteta Univerze v Ljubljani udeležuje od leta 1999, na njem pa niza odlične rezultate, med njimi 1. mesto leta 2003, 2012, 2014 in 2015, 2. mesto leta 2004 in 2021, 3. mesto leta 2005 in 2017, redno pa prejema tudi nagrade za najboljšega govornika in najboljše memorandume, leta 2000 pa je tekmovanje tudi gostila.

Tudi na letošnjem CEEMC, ki je med 6. in 8. majem potekalo v Budimpešti, se je odlično odrezala in osvojila ekipno 1. mesto. Ekipo so sestavljale podiplomska študentka Masha Korošec in dodiplomski študentki Žana Lapajne in Nika Podakar, na tekmovanje pa so jo pripravljale mentorica izr. prof., izr. prof. dr. Ana Vlahek in trenerke (t. i. coachinje) Tjaša Kalin, Maruška Juhant in Nika Grošelj, ki so lansko leto na tem tekmovanju dosegle ekipno 2. mesto.

Tekmovanje CEEMC simulira postopek predhodnega odločanja na Sodišču EU po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije in preko namišljenega primera spora pred nacionalnim sodiščem države članice vsako leto obravnava izbrane aktualne teme prava EU. Letošnje osrednje teme »namišljenega« primera European Mega League Company s.l. v World Football Association & European Football Association so bile nogometno obarvane. Primer se je nanašal na ustanovitev nove nogometne »Megalige«, ki naj bi delovala vzporedno z drugimi nogometnimi tekmovanji, ki sta jih do sedaj organizirali Svetovna in Evropska nogometna organizacija (WFA in EFA). Temeljni razlog za njeno ustanovitev je bil pojav diskriminacije na podlagi veroizpovedi, saj je bilo nogometašem v skladu s pravilom nevtralnosti, ki sta ga zagovarjali WFA in EFA, onemogočeno nošenje verskih simbolov med igro. V nadaljevanju se je primer osredinil na način organiziranja nogometnih tekmovanj, saj je bilo to pogojeno s pridobitvijo soglasja WFA in EFA. »Megaliga« namreč ni mogla organizirati tekmovanj, saj ji je bilo soglasje v naprej zavrnjeno. Hkrati pa je njeno ustanovitev oteževala grožnja z izločitvijo vseh klubov in igralcev, ki bi sodelovali pri njeni organizaciji. »Megaliga« je zato pred okrožnim sodiščem namišljene države članice vložila tožbo zoper WFA in EFA na ugotovitev kršitev konkurenčnega prava EU in opustitev protikonkurenčnih ravnanj, na tribunal EFA pa je vložila zahtevo za arbitražo z namenom ugotovitve obstoja diskriminacije nogometašev s strani WFA in EFA. Tako sodišče kot tribunal sta prekinila svoja postopka in na Sodišče EU poslala več vprašanj, Sodišče EU pa je zadevi združilo.

Foto: Ekipa PF UL pred finalnim nastopom (z leve proti desni študentke Nika Podakar, Žana Lapajne in Masha Korošec).

Najprej se je bilo treba opredeliti do vprašanja, kateri organ sme Sodišču EU postaviti predhodna vprašanja. V namišljenem primeru, ki smo ga analizirali, je namreč del vprašanj združenega primera postavil tribunal EFA in ugotoviti je bilo treba, ali tribunal nogometne zveze glede na obstoječo sodno prakso sodi pod pojem »sodišče države članice« iz 267. člena Pogodbe o delovanju EU in torej Sodišču EU sploh sme zastaviti predhodna vprašanja. Za primer, da bi Sodišče EU ugotovilo, da jih sme, so bili pripravljeni odgovori na vsa preostala vprašanja, ki jih je postavil tribunal EFA. Ta so se osredinjala na razlago vsebine in učinkov členov 9(2) in 2 Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Eno od osrednjih vprašanj je bilo, ali ima glede na člen 9(2) Direktive 2000/78 v povezavi s členoma 22(1) in 47 Listine EU o temeljnih pravicah tudi »Megaliga« (in ene zgolj sami igralci) locus standi za vložitev zahteve za arbitražo in tožbe za varstvo interesov njenih igralcev, četudi država članica te procesne možnosti iz člena 9(2) Direktive 2000/78 pri njenem prenosu ni določila. Drugo osrednje vprašanje v zvezi z direktivo pa je obravnavalo horizontalni učinek 2. člena Direktive 2000/78, ki definira načelo enakega obravnavanja in diskriminacijo, v povezavi s členom 3(1)(c) Direktive 2000/78 in členoma 10(1) in 21(1) Listine EU o temeljnih pravicah. Zadnji sklop vprašanj pa se je nanašal na skladnost omejevanja ustanavljanja »Megalige« ter sankcioniranja klubov in igralcev za sodelovanje v njej s strani tožencev s pravili konkurenčnega prava EU, in sicer tako 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju EU.

Ekipa je s pripravami pričela že v začetku študijskega leta in jih intenzivirala po objavi 11 strani dolgega primera in več sto strani gradiva konec decembra 2021. Študentke so analizirale relevantna določila primarnega in sekundarnega prava EU ter sodno prakso Sodišča EU, do sredine aprila pa pripravljale tudi memoranduma v angleškem jeziku za obe stranki v postopku, v katerih so odgovarjale na vprašanja, ki jih je predložitveni organ zastavil Sodišču v Luksemburgu. V tej ključni, več mesecev trajajoči fazi priprav so spisale več osnutkov, ki so jih predložile mentorici in trenerkam v popravo, ter pilile končno besedilo memorandumov. Sledile so nekajtedenske priprave na ustni del tekmovanja, v okviru katerih so študentke oblikovale svoje govore in s pomočjo trenerk, mentorice in gostov vadile svoje nastope. Tekmovanje se je zaključilo v začetku maja z ustnimi nastopi pred sodniki in generalnimi pravobranilci na Sodišču, sodniki na Splošnem sodišču in drugimi strokovnjaki prava EU. V izločilnih bojih, ki so potekali na madžarskem vrhovnem sodišču, se je ekipa Univerze v Ljubljani najprej pomerila z ekipama Univerze v Varšavi in Zahodne univerze v Temišvaru, v polfinalu še z ekipama Univerze v Zagrebu in Karlove univerze v Pragi, v finalu, ki je potekal na madžarskem ustavnem sodišču, pa je premagala Univerzo v Zagrebu. Preostale tekmovalne ekipe so bile (navedeno v angl., kot so sodelovale na tekmovanju): Masaryk University, University of Wrocław, Comenius University, University St. Kliment Ohridski Sofia, National University of Kyiv-Mohyla Academy, University of Trnava, Free University of Tbilisi in Pázmány Péter Catholic University.

Z novo zmago na CEEMC Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani nadaljuje z nizanjem odličnih uspehov na tekmovanjih iz poznavanja prava EU ter s tem utrjuje svoj ugled na mednarodnih študentskih tekmovanjih in v pravni akademski skupnosti. Na odličnost Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na področju aktivnosti priprav na študentska moot court tekmovanja kaže tudi nedavno posodobljena lestvica Nica.team Law School Ranking, na kateri se je v letu 2021 Univerza v Ljubljani povzpela na zavidljivo 43. mesto vseh univerz na svetu (v bazi je več kot 900 univerz), 13. mesto vseh univerz v Evropi in 1. mesto med univerzami v Sloveniji.

Foto: Ekipa PF UL na CEEMC 2022: trenerke Maruška Juhant, Tjaša Kalin in Nika Grošelj (zgoraj z leve proti desni) in članice ekipe Masha Korošec, Žana Lapajne in Nika Podakar (spodaj z leve proti desni).