TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 716/2001 z dne 11. 7. 2001 se v delu, ki se nanaša na razveljavitev sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 554/93 z dne 14. 9. 2000, in v delu, ki se nanaša na potrditev sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 554/93 z dne 5. 6. 2000, zavrže.

Iz navedb v ustavni pritožbi izhaja, da pritožnik izpodbija samo sklep, s katerim je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o nasprotnem tožbenem zahtevku za sklenitev najemne pogodbe. O utemeljenosti tega zahtevka bo sodišče ponovno odločalo v novem postopku. Zoper odločitev sodišča prve stopnje bosta imeli stranki možnost vložiti pritožbo, ko bodo v tem postopku izčrpana vsa pravna sredstva, pa tudi ustavno pritožbo. Kolikor pritožnika izpodbijata tudi sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje o ponovnem začetku glavne obravnave, Ustavno sodišče ugotavlja, da gre za sklep procesnega vodstva iz 292. člena ZPP, zoper katerega pritožnika glede na specialno določbo četrtega odstavka 298. člena ZPP nista imela posebne pritožbe. To odločitev sta lahko izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo, kar sta tudi storila. Z razveljavitvijo končne odločbe v delu, ki se je nanašal na odločanje o nasprotni tožbi, pa je ta vmesni procesni sklep, izdan prav v zvezi z obravnavanjem te nasprotne tožbe, izgubil samostojnost in s tem tudi možnost biti predmet samostojnega (ločenega) izpodbijanja s pravnimi sredstvi - tudi z ustavno pritožbo, ne glede na to, da je bilo o pritožbi nepravilno odločeno v izreku. Glede na navedeno ustavna pritožba zoper izpodbijana sklepa ni dovoljena in jo je treba zavreči.