TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
1. Absolutna (materialnopravna) imuniteta izključuje kazensko
odgovornost in pomeni absolutno oviro za uvedbo kazenskega postopka
oziroma nalaga ustavitev kazenskega postopka, če se šele kasneje
ugotovi, da gre za to vrsto imunitete.
2. Relativna (procesnopravna) imuniteta pomeni oviro za uvedbo ali
izvedbo kazenskega postopka, dokler ta imuniteta traja, ter na
področju, za katero ta velja.
3. Delegati in osebe, ki so v imunitetnih pravicah izenačene z
delegati, se lahko v teku vsega kazenskega postopka, do
pravnomočnosti sodbe, vsak čas sklicujejo na imuniteto, prav tako pa
tudi glede kaznivih dejanj, storjenih pred verifikacijo mandata.
Delegata, ki se iz nevednosti ne sklicuje na imuniteto, pouči sodišče
o pravici, ki mu na tej podlagi gre, ter o posledicah, če se nanjo ne
bi skliceval.
4. Pristojni organ lahko delegatu ali osebi, izenačeni v delegatskih
pravicah, vsak čas do pravnomočnosti sodbe vzpostavi delegatsko
imuniteto.
5. Pripor zoper osebo z delegatsko imuniteto se ne more v nobenem
primeru odrediti brez dovoljenja pristojnega organa (razen v primerih
flagrantnih kaznivih dejanj). Niti takrat ne, ko je po določbah ZKP
obvezen (1. odst. 191. čl. in 1. odst. 353. čl. ZKP).
6. Organ, ki postopa, mora če se delegat sklicuje na imuniteto, po
uradni dolžnosti zahtevati dovoljenje za izvedbo kazenskega postopka,
če ni z ustavo socialistične republike oziroma avtonomne pokrajine
drugače določeno.
7. Organ, ki daje dovoljenje za kazenski pregon, lahko vsak čas to
dovoljenje umakne.
8. Kadar je imuniteta vzpostavljena ali dovoljenje za pregon ni dano
ali je dovoljenje za pregon umaknjeno, mora sodišče v vsakem stadiju
postopka končati postopek z ustrezno odločbo.
9. Po preteku mandata in potem, ko je imuniteta na kakršenkoli način
prenehala, se lahko kazenski postopek na zahtevo upravičenega tožilca
nadaljuje po 402. čl. ZKP.
10. Če se delegat po pravnomočnosti sodbe sklicuje na imuniteto ali
mu je ta takrat vzpostavljena, se vprašanja v zvezi z imuniteto ne
rešujejo po določbah zakona o kazenskem postopku, ampak po določbah
zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
ORIGINAL:
1. Apsolutni (materijalno-pravni) imunitet isključuje krivičnu
odgovornost i predstavlja apsolutnu smetnju za pokretanje krivičnog
postupka, odnosno obavezuje na obustavu krivičnog postupka ako se tek
naknadno utvrdi da je u pitanju ta vrsta imuniteta.
2. Relativni (procesno-pravni) imunitete predstavlja smetnju za
pokretanje ili sprovodjenje krivičnog postupka dok taj imunitet traje
i na području za koje on važi.
3. Delegati i lica koja su u imunitetskim pravima izjednačena sa
delegatima, mogu da se pozovu na imunitet u svako doba, u toku celog
krivičnog postupka sve do pravosnažnosti presude, kao i u odnosu na
krivična dela izvršena pre verifikacije mandata.
Delegata koji se iz neznanja ne pozove na imunitet, sud će poučiti o
pravu koje mu po tom osnovu pripada i posledicama propuštanja (čl.
13. ZKP).
4. Nadležni organ može delegatu ili licu izjednačenom u delegatskim
pravima, u svako doba do pravosnažnosti presude uspostaviti
delegatski imunitet.
5. Pritov protiv lica sa delegatskim imunitetom ne može se odrediti
ni u kojem slučaju bez odobrenja nadležnosg organa (osim u
slučajevima flagrantnih krivičnih dela), pa ni onda kada je po
odredbama ZKP obavezan (čl. 191. st. 1. i čl. 353. stl. 1. ZKP).
6. Organ koji postupa mora po službenoj dužnosti, kada se delegat
pozove na imunitet, tražiti odobrenje za sprovodjenje krivičnog
postupka, ukoliko ustavom socijalističke republike, odnosno autonomne
pokrajine nije drukčije odredjeno.
7. Organ koji daje odobrenje za krivično gonjenje može u svako doba
da povuče dato odobrenje.
8. Kada imunitet bude uspostavljen, ili odobrenje za gonjenje ne bude
dato, ili bude povučeno odobrenje za gonjenje, sud je obavezan da u
svakom stadijumu postupka okonča krivični postupak odgovarajućom
odlukom.
9. Po isteku mandata i prestanku imuniteta na bilo koji način, na
zahtev ovlašćenog tužioca krivični postupak se može nastaviti u
smislu čl. 402. ZKP.
10. Ako se posle pravosnažnosti presude delegat pozove na imunitet,
onda se pitanja u vezi sa imunitetom ne rešavaju po odredbama zakona
o krivičnom postupku, već po odredbama zakona o izvršenju krivičnih
sankcija.