IZREK
I. Pritožbi obeh pravdnih strank se zavrneta in se v izpodbijanih delih (točke I, II, III, IV in VI izreka sodbe) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi dopolnilna sodba sodišča prve stopnje.
III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
JEDRO
Pravilen je zaključek (tč. 54 obrazložitve izpodbijane sodbe), da so bili pri izgradnji stanovanjske hiše izpolnjeni pogoji za to, da je mogoče nepremičnino šteti za novo stvar, in da tedaj skupno premoženje tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.
Glede na to, da je skupno premoženje pravdnih strank nastalo s skupnimi vlaganji zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev v prvotno posebno premoženje enega zakonca (toženca), je sodišče ugotavljalo razmerje med posebnim in skupnim premoženjem glede na celotni objekt. Ugotovilo je, da seštevek deleža zemljišča in deleža izvedbe gradbe kot posebnega premoženja toženca znaša 58,51 %. Nadaljnjo gradbo pa sta izvajali pravdni stranki kot skupno vlaganje, pri čemer sodišče prve stopnje šteje njune prispevke kot primerljive ter zato enake, zato je odločilo, da pripada vsakemu polovica ostalega deleža (100 – 58,51 = 41,49), kar pomeni 20,745 % za vsakega. Ob upoštevanju okoliščine, da zaradi upoštevanja predpisov o obsegu zemljišča za rabo stavbe, nova parcela 368/8 zajema še 56 m2 več zemljišča, ki je posebno premoženje toženca, je tožencu na račun tega dodatnega premoženja priznalo večji delež od 79,25 % (toliko znaša seštevek deleža posebnega premoženja in polovice skupnih vlaganj), in sicer 80 %, kolikor je zahteval.
Preureditev hleva (za rejo konjev) ne pomeni ustvaritev nove stvari, zato ta objekt ne predstavlja „nove stvari“; prav tako ne izdelava maneže za konje (s peskom in leseno ograjo. Sodišče tudi ni sledilo tožnici, da gre pri spremembi funkcije pomožnega objekta iz „sušilnice“ v „zidanico“ za nastanek nove stvari, ker je ugotovilo, da se je ta sprememba realizirala šele z dokončanjem objekta, to pa je bilo po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank. Ugotovilo je, da tožničin delež vlaganja v izdelavo sten in ostrešja v zidanico (delež vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje znaša 18 %) glede na zakonsko domnevo o polovičnem deležu znaša 9 % celotne vrednosti objekta, ter ocenilo, da ne upravičuje tožničinega stvarnopravnega zahtevka na zidanici.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.