TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 2142-69/2011/54 (1312-09) z dne 20. 8. 2014 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka mora stopnjo nasilja ugotavljati preko štirih dejavnikov oziroma elementov: število žrtev (vključno z ranjenimi) v vojnih spopadih in število civilnih žrtev (in ranjenih) skozi določeno časovno obdobje, delež razseljenega prebivalstva ter nezmožnost države zagotavljati najbolj osnovne storitve materialne infrastrukture, prava, zdravstvene pomoči in tudi dostave hrane ali pitne vode.

V izvorni državi morajo biti zagotovljene vsaj take humanitarne razmere, da je mogoče potrditi, da bi v primeru vrnitve tožnik imel v zbirnih centrih, če nima doma, zagotovljeno vsaj osnovno prehrano, higienske pogoje, bivališče, varnost in možnost za izboljšanje teh minimalnih pogojev za preživetje v razumno kratkem roku. Merilo varnosti vrnitve in t.i. test razumnosti nastanitve v varnem predelu države mora sodišče opraviti s potrebno skrbnostjo, to pa zajema ugotovitev varne poti na alternativno območje, realno pričakovanje, da bo tožnik na tem območju sprejet in da se bo lahko nastanil (ustalil) oziroma da tega kraja ne bo prisiljen zapustiti zaradi nečloveških ali ponižujočih razmer.

Kadar je v določeni državi notranji oboroženi spopad ali pa mednarodni oboroženi spopad z elementi nediskriminatornega nasilja in je prosilec civilist, potem mora pristojni organ najprej presojati pogoje za subsidiarno zaščito po 3. alineji 28. člena ZMZ in šele če ti pogoji niso izpolnjeni, pride lahko v upoštev tudi presoja z vidika 2. alineje 28. člena ZMZ.