TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (tč. 2. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi drugega toženca in tretje toženke pa se ugodi in se sodba v obsodilnem delu spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da je tožeča stranka Kmečka zadruga A. z.o.o., ..., matična št. ..., lastnica nepremičnin, parc. št. 887 njiva v izmeri 8056 m2 in pašnik v izmeri 719 m2, parc. št. 888 njiva v izmeri 2805 m2, parc. št. 889 travnik v izmeri 1367 m2, parc. št. 898 pašnik v izmeri 2780 m2, parc. št. 900 njiva v izmeri 11614 m2, parc. št. 902 travnik v izmeri 1169 m2, parc. št. 908 travnik v izmeri 6006 m2, parc. št. 911 travnik v izmeri 3305 m2, parc. št. 912 njiva v izmeri 9891 m2 ter parc. št. 62 s stavbišče v izmeri 800 m2, in njiva v izmeri 398 m2, vse vpisane v vložku št. 77 k.o. X".

Tožeča stranka je dolžna povrniti drugemu tožencu in tretji toženki njune pravdne stroške v postopku pred prvim sodiščem v znesku 474.154,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.8.2005 dalje do plačila, v 15 dneh.

Tožeča stranka je dolžna povrniti drugemu tožencu in tretji toženki stroške pritožbenega postopka v znesku 102.840,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.6.2006 dalje do plačila, v 15 dneh.

Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da uveljavlja tožeča stranka pridobitev lastninske pravice z rednim priposestvovanjem in da je rok za priposestvovanje že potekel, kar pa seveda ne pomeni, da je navajala vsa dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da je nepremičnino priposestvovala (posest, dobrovernost in zakonitost posesti, začetek teka priposestvovalne dobe, čas, ko je nepremičnina priposestvovana). Ker iz dejstev, ki jih je navajala tožeča stranka v tožbi, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom, je tožba tožeče stranke nesklepčna.

Pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem uveljavlja lahko le posestnik (neposredni, posredni). Tožeča stranka je postavila zgolj trditev, da je nepremičnine vzela v posest, ne da bi navajala dejstva, na podlagi katerih bi to trditev pojasnila. Tožena stranka pa je tej trditvi tožeče stranke v vsem postopku ugovarjala. Izpovedbe prič ne morejo nadomestiti potrebne trditvene podlage tožbe, zato je sodišče prve stopnje brez ustrezne trditvene podlage tožeče stranke ugotovilo posredno posest tožeče stranke kar na podlagi izpovedb prič. Prav pa ima tudi tožena stranka, da bi morala tožeča stranka za vsako parcelo posebej trditi in seveda dokazati, da je bila njen posestnik. Parcele, ki so predmet te pravde, so namreč po svoji kulturi njive, travniki, pašnik in stavbišče, zato bi, kot pravilno opozarja tožena stranka, morala tožeča stranka za vsako izmed njih navajati dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da jih je imela v posesti. Tako pa ni ravnala, kar le dodatno potrjuje sklep o tem, da je njena tožba nesklepčna. Zato je sodišče druge stopnje po pooblastilu 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da je zaradi nesklepčnosti tožbeni zahtevek v obsodilnem delu zavrnilo, in to v razmerju do vseh treh tožencev, ki so v tej pravdi enotni sosporniki (196. člen ZPP).