TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pogodba o opravljanju gradbenih (zidarskih del) med gradbenim
podjetjem kot naročnikom del in obrtnikom, ki naj bi s skupino svojih
delavcev opravljal gradbena dela (prevzemnik dela), s katero pa
obrtnik v resnici le posreduje delovno silo, ni vrsta kooperantske
pogodbe, temveč navidezna pogodba, ki prikriva pogodbo o posredovanju
delovne sile. Takšna prikrita pogodba je nična, ker nasprotuje
ustavnim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom in morali
socialistične samoupravne družbe (103. čl. ZOR).
Ker se na ničnost pogodbe lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba
(109. čl. ZOR), lahko tako pogodbo izpodbija tudi družbeni
pavobranilec samoupravljanja (9. čl. zveznega zakona o družbenem
pravobranilcu samoupravljanja, Ur.l. SFRJ 36/75 in1 2. čl.
republiškga zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja, Ur.l.
SRS 21/75).
Opomba civilnega oddelka: V primerih, obravnavanih v evidenčnem
stavku, lahko sodišče tudi odloči (vendar le v okviru uveljavljanega
tožbenega zahtevka (2.člen ZPP), da mora stranka, kar je prejela na
podlagi prepovedane pogodbe, izročiti občini, v kateri ima sedež
oziroma stalno ali začasno prebivališče (2.odst. 104. člena ZOR).

Druženi pravobranilec samoupravljanja je vložil tožbo na ugotovitev
ničnosti pogodbe o opravljanju del, ki sta jo sklenili prva in druga
tožena stranka. S to pogodbo je drugi toženec kot zasebni obrtnik
prevzel izvedbo zidarskih del na gradbišču D. Dela naj bi opravil s
skupino petih delavcev. Prvi toženec pa se je zavezal izvršđena dela
obračunati po količinah in enotnih cenah po G. normah in pogodbeno
dogovorjenih kalkulativnih osnovah. Sodišče je tožbenemu zahtevku
ugodilo.
Zakon o obligacijskih razmerjih v prvem odstavku 103. člena določa,
da je pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve,
prisilnim predpisom ali morali socialistične samoupravne družbe,
nična. Sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotavlja, da je
pogodba o opravljnju del, sklenjena 14.2.1980 med toženima strankama
nična, zaradi obstoja vseh treh razlogov hkrati. Obravnavana pogodba
je primer izigravanja tako ustave, kot tudi vrste zakonskih
predpisov. S pogodbo je kršeno eno temeljnih ustavnih načel - to je
pravica dela z družbenimi sredstvi, ki je neodtujljiva. Pogodba o
opravljanju del je to le navidezno, dejansko pa si prvotožena
stranka z njo mimo skupnosti za zaposlovanje rešuje primanjkljaj
delovne sile in se obenem s tem materialno okorišča. Po informacijah
Republiškega sekretariata za delo, je teh pogodb večje število ne le
pri prvotoženi stranki, ampak so značilne za celotno področje
gadbeništva, v manjši meri pa se pojavljajo še v nekaterih drugih
dejavnostih v SRS. Pogodba o opravljanju del naj bi bila vrsta
kooperantske pogodbe, ki pa v celoti ignorira ustavno določbo, po
kateri obrtniki sicer lahko združujejo delo in delovna sredstva z OZD
v raznih oblikah kooperacije in v drugih oblikah poslovnega
sodelovanja, vendar pa v okviru sodelovanja soupravljajo skupne
zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in se udeleženi
pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu
prispevali. Vse navedene pravice pa je prvotožena stranka ob
sklepanju pogodbe - ki je tipska pogodba in toženec na vsebino njenih
določil ni imel nobenega vpliva, razen, da jo je podpisal - zreducira
na obračun opravljenih del po G. normah in zanj določila akordne in
režijske cene.
Pogodba, sklenjena med toženima strankama o opravljanju zidarskih del
na gradbišču D. (1. čl.) tudi ni v skladu z določbo 3. odst. 38. čl.
zakona o graditvi objektov, ki sicer predvideva, da se posamezna dela
na objektu lahko oddajo samostojnim obrtnikom, vendar pa sodišče
ocenjuje, da zidarska dela na gradbišču niso posamezna dela na
objektu, ampak so glavna dejavnost TOZD-a, za kar kaže že njegovo
ime. Iz 6. člena pogodbe je tudi razvidno, da se je prvotožena
stranka že ob sklepanju pogodbe zavedala, da sicer 'samostojni
obrtnik' T. - drugotoženec - za prevzem zidarskih del na gradbišču D.
sploh ni bil sposoben in si je v pogodbi zagotovila, da ga vodstvo
gradbišča kontrolira in mu sproti daje navodila in eventuelne
pripombe.
Nadalje ugotavlja sodišče, je prvotožena stranka z obravnavano
pogodbo o opravljanju del onemogočila izvajanje določil tretjega dela
zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo položaj delavcev zaposlenih
pri obrtnikih. Prvotožena stranka si je zagotovila povsem samostojno
odločanje o ustreznosti posameznih delavcev izvajalca - drugotoženca
- in si vzela pravico zahtevati, da ta posamezne delavce v 5 dnevih,
ko mu je sporočena slaba ocena zanje, odstrani in zamenja. Podobna
tej je tudi določba pogodbe, s katero je prvotožena stranka enostavno
vsilila delavcem izvajalca - drugotoženca -, da sprejmejo
disciplinske predpise naročnika - prvotoženca -, ki vsakega delavca
lahko odslovi takoj, ko teh ne bi izpolnjeval. Torej, disciplina mora
biti zagotovljena, postopka za ugotavljanje kršitev delovnih
obveznosti, ki ga disciplinski predpisi naročnika morajo vsebovati za
njgove delavce, ne pa za delavce izvajalca ni treba niti ni potrebno
njegovo mnenje.
V vseh navedenih primerih gre za pogodbena določila, ki se v naši
socialistični samoupravni družbi nikakor ne bi smela pojaviti in
spominjanje danes le še na nazadnjaško družbene sisteme, obenem pa
kažejo na popolnoma brezpraven položaj delavcev, pa tudi 'kooperanta'
samega, ki je za razliko od svojih delavcev le materialno boljšem
položaju, sicer pa je prvotožena stranka potrebovala le 15-dnevni
odpovedni rok (3. čl. pgodbe), da se je lahko po potrebi znebila vseh
skupaj, s 'kooperantom' vred.
S tem, da je prvotožena stranka sklenila tako pogodbo z
drugotožencem, je ustvarila zanj tudi pogoje, ki so omogočali
prilaščanje presežnega dela delavcev, ki jih je zaposlil za
'opravljanje svoje obrtne dejavnosti, kar je v nasprotju z ustavnimi
načeli, da le delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih
pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka, ter da
si nihče ne more pridobivati materialnih in drugih koristi z
izkoriščanjem tujega dela.
Sodišče je posamezna pogodbena določila obravnavlo le v ilustracijo
položaja delavcev, sicer pa ugotavlja, da za obstoječa zidarska dela
pri prvotoženi stranki, pogodbe o opravljanju del ni možno skleniti
ter je ne predvidevata v taki obliki niti zakon o graditvi objektov,
niti obrtni zakon. Prvotožena stranka bo morala poskrbeti, da bodo
zidarska dela v TOZD splošne gradnje opravili delavci TOZD-a, če teh
ni dovolj, pa bo treba zaposliti nove, na način, ki ga ureja
obstoječa zakonodaja.