TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno razveljavi glede odločitve o zavrnitvi zahtevka:

- za ugotovitev, da med tožnikom in drugo toženko od 7. 5. 2020 dalje obstoji pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, za polni delovni čas za delovno mesto "upravljalec luške mehanizacije" in za osnovno urno postavko 11 EUR, povečano za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi drugo toženke; da je za čas od 7. 5. 2020 dalje drugo toženka tožnika dolžna prijaviti v vsa obvezna zavarovanja in mu vpisati delovno dobo v matično evidenco ZPIZ;

- da je drugo toženka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo;

- da mu je dolžna za čas od 22. 5. 2015 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "upravljalec luške mehanizacije", vključno z obračunom vsakokratnih mesečnih plač v višini 2.200,00 EUR, plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plač, potnih stroškov, malice, vsakokratnih regresov za letni dopust in trinajstih plač, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila;

ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdita nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe in sklep sodišča prve stopnje.

Dejstvo, da je tožniku delovno razmerje z dnem 15. 5. 2015 prenehalo na podlagi sporazuma, še ne pomeni, da (zaradi zlorabe in dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki) ne bi mogel uveljavljati zahtevkov zoper drugo toženko za čas do prenehanja dejanskega delovnega razmerja pri njej, vendar bi slednje, ker temeljijo na trditvah o obstoju dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki, moral uveljavljati pravočasno, torej v tridesetih dneh od dneva dejanskega prenehanja delovnega razmerja pri drugo toženki.

Tudi v takšni situaciji, ko tožnikov zahtevek temelji na zatrjevanju obstoja dejanskega delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ni mogoče obiti zakonskega roka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Delavci, ki delajo po fiktivnih civilnopravnih pogodbah in niti nimajo vzpostavljenega formalnega delovnega razmerja namreč glede uveljavljanja sodnega varstva in s tem povezanih pravic ne morejo biti v slabšem položaju od delavcev, ki imajo že vzpostavljeno formalno delovno razmerje pri enem delodajalcu, dejansko delovno razmerje pa obstaja pri drugem delodajalcu.