TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zagovornice obdolženega S.Ž. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka na 300,00 EUR odmerjeno sodno takso.

Prav ima pritožba, da pri obravnavanem kaznivem dejanju objekt varstva ni lastnina, temveč varovanje zasebnosti osebe, ki uporablja stanovanje za bivanje in kamor spusti osebe, ki jim to dovoli. Vendar pa pritožba spregleda, da je kazenskopravni pojem stanovanja nekoliko širši kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Zajema namreč tudi druge podobne prostore, v katerih posameznik stalno ali začasno prebiva in v katerih pričakuje svojo zasebnost. Zato je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje v storitveni in opustitveni obliki, saj je najprej z aktivnim ravnanjem neupravičeno vstopil v stanovanjsko hišo oškodovanca, za kar je že imel izrecno predhodno prepoved, nato pa neupravičeno vstopil še v stanovanje oškodovanke, nato pa se kljub zahtevam obeh oškodovancev, da hišo zapusti, iz hiše ni odstranil, ampak je to storil šele, ko se je za odhod sam odločil.