TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve

stopnje v prvem odstavku izreka.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v

tretjem odstavku izreka potrdi, v drugem odstavku izreka pa spremeni

tako, da glasi:

"Toženec je dolžna v roku 15 dni izdati zemljiškoknjižno listino, na

podlagi katere se bo pri " lastninske pravice parcele št. pri vl. št.

k.o. in pri " lastništva stanovanjske hiše s pozidanim poslovnim

prostorom vknjižila lastninska pravica v korist in na ime tožnikov in

, oba iz, za vsakega do ene nerazdelne polovice oziroma do ene

nerazdelne četrtinke glede na celoto, sicer bo takšno listino

nadomestila ta pravnomočna sodba in sicer se bo predlagana vknjižba

opravila na podlagi nje, pod izvršbo."

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 75.340,00

(petinsedemdeset tisoč tristo štirideset 00/100) SIT stroškov

revizijskega postopka in 53.220,00 (triinpetdeset tisoč dvesto

dvajset 00/100) SIT pritožbenega postopka, vse z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 13.09.2006 dalje do plačila, v 15 dneh, pod

izvršbo.

 

Na prvi stopnji ugotovljen toženčev odnos do obdarjenke, ki je trajal

vse do njene smrti (07.07.1992), je mogoče razumeti, da je tako

toženčevo ravnanje trajalo najmanj zadnja tri leta pred vložitvijo

tožbe (07.01.1993), kar pomeni, da je tožba iz dejanske podlage

velike nehvaležnosti vložena znotraj triletnega prekluzivnega roka po

določilih Paragrafa 1487 ODZ, ki so se glede preklica daritve do leta

2002 uporabljala kot pravna pravila v povezavi s sodno prakso. Sedaj

ta institut urejajo določila člena 540 Obligacijskega zakonika - OZ,

ki se vsebinsko pokrivajo z določili Paragrafa 948 ODZ o pogojih in

roku za preklic darila. Slednja in sodna praksa merijo hudo

nehvaležnost kot ravnanje obdarjenca na telesu, časti, svobodi ali

premoženju darovalca, ki omogoča razedinjenje ali dedno nevrednost

obdarjenca v smislu določil Zakona o dedovanju - ZD. To v bistvu

označuje kot hudo nehvaležnost tako ravnanje obdarjenca do darovalca,

in je po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec

darilo obdržal, kar predvideva za ta institut tudi člen 540 OZ.

Prvostopne ugotovitve o naravi in obsegu toženčevih ravnanj, ki

pomenijo tudi kršitev določil 13., 14. in 51. člena Zakona o zakonski

zvezi in družinski razmerjih -ZZZDR, saj je toženec kot zakonec v

odnosu do svoje žene - darovalke kršil njene temeljne pravice in ni

izpolnjeval svojih dolžnosti kot zakonec (vzajemno spoštovanje,

zaupanje, medsebojna pomoč, ... s premoženjem zakonec sam razpolaga

...), nedvomno označujejo toženčevo obnašanje do darovalke najmanj

kot takšno, ki po temeljnih moralnih načelih ne dopušča, da bi

prejeto darilo od nje obdržal. Tako je mogoče tudi razumeti iz

prvostopnih razlogov.